O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

četrtek, 28. februar 2013

MC Senshi in Spades Production #Intervju


Predkratkim 06. februar 2013, sem objavila članek o njem in njegovi dosedanji glasbeni karjeri. Za konec sem ga vprašala o njegovim načrtih za prihodnost, na to pa mi je odgovoril: »Prvega januarja zacetek na polno. S produkcijo želim priti na višji nivo, zato s novim letom začnem na polno!«

Kako ste se spoznali, kako ste prišli skupaj?
»Jaz sem ta zadnja pršla!« se oglasi Nastja.
Kaj ti si vedno med ta zadnjimi?
»Ne, niti ne.« se malo pošalimo in nadaljujemo intervju...
Glavna ustanovitelja Senshi in Matej povesta, da sta se spoznala povsem po naključju. Spoznala sta se na Facebooku, preko Matejevega stanja o njegovemu sosedu. Preko pogovora sta ugotovila, da sta soseda. Ker imata oba ista zanimanja, se je vse počasi začelo. Senshi je v tistemu času iskal dobro vokalistko in Matej mu je pri tem pomagal. Predstavil mu je Niko in tako sta se kasneje skupini pridružila še Nastja in Ade. 
Nastala je skupina 
Producent/beatmaker in izvajalec: Senshi
Co- producent: Matej (Zaggy)
Ženski vokal: Nastja in Nika (Nija)
Moški vokal: Ade
Snemalna ekipa in organizacija: Matic Rek in Žan Vidmar

Vse skupaj jih s nasmehom na obrazu vprašam po medsebojnih odnosih.
Nika mi na vprašanje odgovori: » Ja, uredu se razumemo! Če je kakšen nesporazum, ga rešimo, ampak drugače ni bilo nikakršnih problemov.«

Kaj se obeta v prihodnosti?
» Upam, da bomo čim več dosegli, če se bomo vsi potrudili. Da bomo nastopali, posneli še mnogo pesmi in da se bomo še naprej dobro razumeli.«

Da ne pozabim vprašati od kod izhaja ime skupine Spades production...
Matej mi pove, da ime izhaja iz Pikovega Asa, saj mu je bila karta od nekdaj všeč in v njej vidi srečo.
S nasmehom na obrazu mu pokažem svoj tattoo na desni roki in že dobi plus točke.
Pri tem se mi pojavi vprašanje: » So se drugi sestrinjali z imenom?«
Pove mi, da je bil Senshi takoj za. V ozadju Nastja v hecu potoži: »Mene ni noben nič vprašal!« k temu se ji pridruži tudi Nika.
»Aha to se pravi, moški so v tej skupini taki, da so punce nepomembne in ne smejo izražati svojega mnenja, kakšna diskriminacija, ej!« se pošalim in nadaljujem s svojimi vprašanji.
Koliko časa že delujete skupaj?
»3 mesece.« 
V treh mesecih so naredili pesem Sanje 
Nastja pri temu pove: » Ni veliko, ampak je obetavno!«
Ko se tako pogovor nadaljuje mi Senshi, pove, da končni izdelek ni takšen kakršen bi moral biti za množico. V pesem, videospot je bilo vloženo veliko truda. Imeli so veliko dobrega feedbecka in  pa tudi slabega.
Kaj je ljudi zmotilo?
Senshi: » Nasplošno jih je zmotil zvok in poslušanje komada. Kvaliteta zvoka ni bila nič posebnega.«
Nastja k temu doda: » Studio ni bil profesionalen. Glede na to, da smo pesem posneli v dveh urah je ful dobro. Ljudje snemajo pesem cel dan, po cel teden en komad...«
Senshi pri temu povdari, da je bil to njihov prvi skupni projekt. (Pesem Sanje)
Vsi skupaj mi opišejo situacijo, kako je snemanje izgledalo.

Smešni pripetljaji v studiu, snemanje...
Vsi nasmejani omenijo ime: »Ade!«
Temnopolti fant,  kateri je imel težave s izgovorjavo.
Pri tem se mi pojavi vprašanje ali zna slovensko, dobim pritrdilni odgovor.
Z velikim nasmehom se pošalim, da je v skupini le za večje število ogledov. 

Njihovi začetki, vsakega posameznika
Kdaj si se začel ukvarjati s glasbo, s čem si začel?
Matej: » Jaz sem začel s 50. Cent v tretjem razredu osnovne šole. Takrat sem bil premlad za ustvarjanje rap glasbe.« Svoje prvo besedilo je napisal v sedmemu razredu osnovne šole, ko je bil zaljubljen.
Nastja:  
Si že kdaj kakšen komad snemala, s kom? » S bandom smo nekaj, samo še nismo dali nič ven. Drugače pa kot solo izvajalka, a že kar nekaj let nazaj.«
Pove, da je pri svojih štirinajstih letih snemala svoje solo pesmi.
»Drugače nisem v tej sceni, rap glasbe. Pojem v rock bandu.«
Kako je ime bandu?
»Firefly«
Prvič slišim...
»Verjamem!« se nasmeji in že nadaljuje...
» Matej mi je rekel, da potrebujejo beck vokalistko in me povabil k sodelovanju. Na takšen način sem spoznala ostale in se znašla v ekipi s njimi. S petjem se ukvarjam od štirinajtega leta.«
Nika (Nija):
Povej mi kaj več, o tem kako si se začela ukvarjati s petjem...
» S petjem se ukvarjam že celo življenje, odkar vem zase. Imela sem nekaj nastopov v osnovni šoli, srednji šoli. Tudi nekaj posnetkov sem ustvarila. V prostemu času skoraj nikoli ni trenutka, ko ne bi pela.«
Pove mi, da so ji všeč vsi žanri glasbe, odvisno od takratnega počutja.
Ade:
Koliko časa se ukvarjaš s glasbo?
»Skoraj eno leto. Pred tem sem vedno rad kaj zapel, doma, pod tušem.«
Bilo je rečeno, da si šel na X factor...
»Bilo je rečeno? Hmmm... Ja res je! Ni bilo dobro, zelo slabo!... Ogromna trema...«
S čem si se predstavil?
» Rnb komad, pel sem.«
Kakšen je tvoj nickname?
»Adewale«

V tistemu trenutku vprašam tudi ostale, po njihovih vzdevkih, pogovor se zaplete. Nastja omeni: » Ne vem, zakaj bi potrebovala nick name. Nimam niti želje po tem!«

Pisanje besedil...
Senshi je samosvoj, spiritual rhyming...
Nastja mi opiše svoje občutke ob pisanju tako: » Nikoli nisem imela problemov s pisanjem. Pišem že od osmega leta. Način pisanja se spreminja. Pišeš kar čutiš. Moraš pa vsekakor imeti tudi talent. Ko poješ ne smeš razmišljat, ker enostavno lahko zajebeš vse. Res je težko odmisliti določene stvari, ampak si prisiljen.«

Kdo ima največ treme?
"Ade!!!" A se močno bori s tem. Odločen je, da premaga občutek treme.

Matej: » Ko pišeš si nekako v transu. Če imaš spremljavo, beat, slišiš melodijo in se poglobiš v pisanje. Ko si v transu ti besede samo letijo čez glavo, pišeš, pišeš sploh ne dojameš kaj pišeš, dokler se ne ustaviš in prebereš. Nisem imel še problemov, da bi se ustavil in razmišljal kaj bi napisal. Če želiš več povedati v enemu stavku kakor si, se ustaviš, dodaš, a osnova ostane ista.«
»Če ti nekaj leži na duši, bo to prišlo ven. Če se pojavi en problem, glede ritma, moraš včasih malo razmislit.« doda Nastja.

Kakšni pa so tvoji občutki, ko pišeš?
Nika svoje navdihe zapisuje na telefon... »Nikoli ne moreš pisati pod prisilo. Lahko se tudi sredi noči zbudim, na faxu, če me prime, dobim navdih, zapišem na telefon. Kar se tiče petja... Ponavadi pojem tiste pesmi, na podlagi tega kako se počutim. V svoje petje vložim veliko čustev, se poglobim v pesem, da jo čimbolje zapojem«

Kakor smo rekli... občutki, Ade...
»Ne pišem glih tekstov. Težko, mi je zaradi slovenščine. Okej, dvojina, množina. Prišel sem iz italije in sem se Slovenščino naučil v petih letih in pol. Petju se zelo posvetim in vanj vložim svojo dušo. Po X factorju sem začel obiskovati pevske vaje, trenirati svojo barvo glasu.«
Se izobražuješ, da postaneš boljši...
»Ja! To me zelo zanima!«

Vsi močno strmijo in si želijo, da bi jim uspelo. Še naprej se trudijo ustvarjati s srcem in veliko ljubeznijo.
Le kaj pripravljajo v prihajajočih mesecih? To naj zaenkrat ostane skrivnost! 

Intervju opravila: Viktorija Rozman