O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

nedelja, 24. marec 2013

Poročno vprašanje / Wedding question

(SL)24.3.2013, današnji dan me je vprašal, ali bi postala njegova žena. Sprejela sem življenjsko odločitev in odgovorila na njegovo vprašanje. JA! 

(EN) 24/03/2013, today, he asked me if i became his wife. I adopted a life-changing decision and answered his question. YES! 
(SL) Kmalu bom postala Viktorija Rozman Bitenc. 
(EN) Soon I became a Viktorija Rozman Bitenc.

sreda, 20. marec 2013

Ponudba za delo "erotične maserke"

Velikokrat sem razmišljala o... 
Nisem si mislila, da bo ponudba sama prišla,
da imam med prijatelji "zvodnika".
Ko nekega večera sedim na postelji in brskam po spletu, se prijavim na Facebook, da preverim novosti. V oči mi takoj vstopi eno novo sporočilo, katerega po hitrem postopku odprem.
Notri je ponudba za delo, maserke, dodatni zaslužek, 60 EUR/h. Ker se mi je rahlo mudilo, sem sporočilo na hitro prebrala in tako zamenjala besedi Maserka/Maskerka. V naglici, se hitro zmotimo. Tako na sporočilo odpišem, smešni odgovor. Sogovornik na drugi strani, me hitro popravi in mi pove, da gre za erotično masažo, k temu doda če stranko zadovoljim z ustmi je plačilo 100+60evr.
Ko sem bila velikokrat brez denarja, brez možnosti za zaslužek, sem velikokrat pomislila na delo erotične maserke. Punce katere se ukvarjajo s tem, sem spraševala o strankah, delu, zaslužku, tako sem se še pred ponudbo informirala. Spraševala sem po zvodnikih, kje jih najdem, kje se zadržujejo, kolikšen procent gre k njim. A temu nisem resno posvečala pozornosti, dokler ni samo prišlo.
Seveda je boljše delati sam, brez podrejenosti in "višje sile".
Ker se mi je ponudba zdela zanimiva, se je pogovor razvil naprej, o delu, delovnemu času, zaslužku.
Ugotovila sem, da bi lahko na uro zaslužila 60 evrov osnovno in 100 dodatnega zaslužka, če bi ga obdelala s ustmi. Prav nič me ni zmotilo, predajanje užitkov, zadovoljevanje moških za denar. Zakaj pa ne? To ni nič sramotnega in napačnega! Medtem ko mlade punce, sexajo, so intimne s fanti, kateri jih veselo izkoriščajo, ne kasirajo ničesar. Tudi sama sem bila v najstniških letih od svojega 13 leta do 15 leta punca, katero se je dalo hitro zapeti, izkoristiti (Sex) in pustiti. Od tukaj mi ideja:" Zakaj pa ne bi za spolne usluge računala? Naj plačajo za to, kar želijo... Nič ni zastonj!"
Tako se pogovor o delu prestavi na bolj nevtralno mesto, kakor je Facebook in že letim iz interneta...

Delo erotične maserke mi je bilo od nekdaj zanimivo, všeč. Vedno se mi je zdela dobra priložnost za zaslužek. A denarja ne potrebujem toliko, kakor potrebujem ljubezen.
Zdaj, ko imam ljubezen, katera mi daje srečo, nasmeh na obraz, pozitivo je nikakor ne izpustim iz rok. Več mi pomeni ljubezen, poštenost do ljubljene osebe, zato mu zaupam ponudbo katero sem dobila.

Če si nekaj želiš, iščeš, to najdeš! Saj podzavestno vedno delaš na temu da dobiš in zmagaš!

sreda, 13. marec 2013

Rada bi bila ©VR


Rada bi bila
©Viktorija Rozman
"Pesem je bila napisana leta 2009 za fanta. 
Bilo je mnogo vzponov in padcev."



Rada bi bila tvoja žabica…
Danes,jutri, in vsak dan…
Ob tebi,ko potrebuješ me...
Vseeno če je noč ali dan…
Rada bi bila ljubljena…
V tvojem srcu edina…

Bila bi sonce,ki ožge te…
Morda tudi dež,ki zmoči te…
Rada bi bila sladoled,ki poližeš ga…
Samo tvoja žabica,ki ljubi te…
In ob sebi rada ima…

Rada bi bila tvoja,slina ki okusim jo…
Tvoja kri,ki poganja tvoje telo…
Lahko sem tudi solza,ko jočeš ti…
Ko ti po obrazu polzi iz tvojih lepih oči…
Bila bi tvoje veselje v tvojih očeh…
Še raje afta na tvojih ustnicah…

Bila bi tvoje spodnje perilo,ko oblečeš me…
Še raje vidim,da občutiš me…
Ko nasmeh na ustih ti nariše se…
Vedi da tvoja žabica ob tebi je…
Ljubim te…

Ker jaz sem tvoje dekle…
Tvoja punca ki osrečuje te…
Upam le,da ostane tako…
Da v srcih večno ljubezen bo…

Bila bom srečna,če tako bo bilo…
Nasmejana,vsak trenutek ko lepo bo bilo…
Želela bi si biti tvoja večno…
Tudi če le kot pod zemljo beli prah…

So trenutki žalosti…
Ko v mojih mislih so skrbi…
Ko skrbi so močnejše od misli…
Žalost me preplavi in solza na obrazu se pojavi…
Skrbi izgube,vloma in kraje…

Izgube fantka,ki v mojem srcu živi…
Vedi da si to ti…
Vloma v tvoje srce,da ga druga osvoji…
Ukrade,osvoji tvojega in stre mojega…
Bilo bi kot nesreča,ki uniči mi telo in dušo…
Stre me popolnoma,da izgubim vsa upanja...

To so te trenutki žalosti…
Ko v mojih mislih so skrbi…
Ko skrbi so močnejše od misli…
Takrat ob meni si,kot ptica v temi…
Ko potolažiš in blažiš moje skrbi…
Vedi da so vse skrbi iz ljubezni…

Ker jaz sem tvoje dekle…
Tvoja punca ki osrečuje te…
Upam le,da ostane tako…
Da v srcih večno ljubezen bo…
Ker upanje zadnje umre…

Rada bi bila,stol na katerega usedeš se…
Tvoja miza na kateri,pišeš vse…
Lahko sem tudi slika na kateri si…
Tudi če,mene na njej ni…
Bila bi tvoj povšter,ko utrujen si…
Še raje,tema na nebu, da lažje zaspiš…

Bila bi tvoja zobna ščetka,ko uporabiš me…
Še raje vidim,da pozabiš name ne…
Ko nasmeh na ustih ti nariše se…
Vedi da tvoja žabica ob tebi je…
Ljubim te…

Bila bi tvoj telefon,da pišeš mi…
Ko pogrešaš me,da lepe stvari mi sporoči…
Še raje da ob meni si…
 Da dam in prepustim svojo ljubezen ti…

Bila bom srečna,če tako bo bilo…
Še naprej lepo in ljubezni polno…
Ljubezen prejemati in jo dajati…
Da je nikoli ne izgubiti,saj upanje zadnje umre…

Skupaj tvoriva Ljubezen…
Ko z roko v roki hodiva…
Ko se poljubljava…
Srčka močno bijeta,en za drugega…
Ko se ljubiva…

Ko skupaj stvari doživljava…
Polna sreče,nasmejana sva…
Ti in jaz in ljubezen najina…
Močna,srečna polna sva…

Počutim se staro, zafrustrirano ©VR

Počutim se staro, zafrustrirano
©Viktorija Rozman
"Pesem je bila napisana (24.2.2013) pod vplivom omenjene "črtice" speeda. Povdarek na "Tisti trenutek mi žal je bilo,
saj potrebe močne ni čutilo telo.""

Spet po dolgem času sem lajno speeda potegnila,
po hitremu postopku si kozarec vode natočila.
Tisti trenutek mi žal je bilo,
saj potrebe močne ni čutilo telo.
Ko tako sedaj za računalnikom sedim,
pri prijatelju na after partiju bedim.
Ob meni fant, ki ljubim ga,
mladina s partija.
Polna dnevna soba,
oba v svojemu svetu,
iz istega kroga.
Resni izraz na obrazu tiči,
le kaj nama po glavi roji.
Oba iz drugačnega, istega sveta,
istega mišljenja.
Polna razumevanja.

Ko na kavču tako sedi, televizijo gledati.
Jaz na blazini poleg sedim, v računalnik strmim.
V sobi še 2 fanta sedita,
prijatelj s punco v spalnici ležita.
Fanta mu zgodbe govorita,
on brez komentarja, na kavču »čiča«.
Smešna modela, mladina, zadeta,
Kje je tišina, milina?
Iz duše, kliči njihova otroška energija.
Ko se tako komercjalna elektronika vrti,
midva resna, oči zavijati.
Na smeh mi gre, ko gledam okoli sebe ljudi,
vsi drugačen izraz na obrazu imajo,
vsi energijo svojo oddajajo.
Tema med fantoma o drogah leti,
meni na smeh, jok gre.
Jok, kateremu smeh je osnova,
Ohhh, ta mladina...
Počutim se staro, zafrustrirano...