O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

sobota, 10. avgust 2013

Poskusni zajček "starega dilerja"

Vse se je začelo konec leta 2012, ko mi je takratni fant predstavil svojega novega "dilerja". Kot je sklepati iz prvega stavka je bil moj fant narkoman. V tistemu času sem tudi sama občasno vdihavala dim heroina, kar je bil eden izmed razlogov, da mi ga je predstavil.



Kako je do tega prišlo?

Konec leta 2012 je fant preko kolega spoznal novega dilerja. Ker je potreboval stik, ki ima dobro robo in veliko časa je postal njegova redna stranka. Prav spomnim se tedna, ko mi je govoril o njem. Povedal mi je, da je južnjak, star nad 50 let in vedno nasmejanega obraza, samo ko je jezen je kot zmaj. Bil je odprt človek za hec, spoznavanje, a po drugi strani zelo precizen in odločen. Nekako ga po besedah fanta nisem želela spoznati, zato ker je južnjak. Meni pa v spominu niso sprejemljivi zaradi svojega obnašanja in dejanj, ki jih počnejo. Nisem se zmotila, kar se je pokazalo kasneje!
Ko je tako nekaj časa kupoval robo za svoje zdravje od njega, je "diler" veliko slišal tudi o meni. Fant me je imel zelo rad, a njegovo ljubosumje, posesivnost, me je počasi ubijala, zaradi česar sem se kasneje tudi umaknila od njega. Po veliko slišanih besedah me je "diler" želela spoznati, zato naju je oba s fantom povabil  k sebi domov na kosilo. Naredil je svinjsko meso, jaz pa svinjskega, govejega bolje rečeno temnega mesa ne jem. Zato sem bolj malo jedla, s velikim odporom. So stvari, ki jih človek v svojemu življenju z razlogom ne mara. Ko smo tako sedeli za mizo, so se teme prepletale druga čez drugo. S "starim dilerjem" sva našla skupnega človeka, prijatelja, mojo simpatijo iz Kolizeja. Hitro sva se zapletla v pogovor o njem, kateri je nekoč kupoval robo od njega. Čas je mineval in počasli smo se izmenjavali na Wcju, s odvečno tekočino. Ko je šel fant na Wc sva v dnevnem prostoru s "dilerjem" ostala sama. Hitro je izkoristil tistih nekaj minut priložnosti in mi ponudil svojo pomoč. Pomoč, če bom kadar koli kaj potrebovala, da ga lahko pokličem. Tudi če ob 3 ponoči. Tisti trenutek se mi je to zdelo prijetno, zato sem zaradi okoliščin v življenju sprejela. Le kaj se je pletlo po njegovi glavi, v ozadju, ko mi je to rekel? Hmmm, nihče ne bi mogel vedeti, le misliti. Ko je fantp rišel nazaj iz Wcja po nekaj minutah, je bila tema pogovora že drugačna. Ker nisem želela skrivati, sem mu kasneje povedala za najin pogovor s "dilerjem".
Minevali so tedni, denar se je služil, droga je bila, fant pa je včasih zapadel tudi v dolgove. Velikokrat jih je bilo težko rešiti, saj je bil kot narkoman, brezdomec, odvisen od prodaje uličnega časopisa in "žicanja". Ko so se dogodki, tedni tako vrstili, sem se "starim dilerjem" še nekajkrat videla, ko sem s fantom prišla po robo. Vedno, ko smo se videli je bil smeh, a kdo bi si mislil, da bom postala del te realne, življenjske igre s ljudmi...
Nekoč me je "stari" povabil na kavo, kjer ni želel mojega fanta. Ko sva bila na kavi je opazil moje piercinge na ustnicah, jeziku kateri so ga zanimali in s tem vzburjali. Tako je tema prišla na spolnost, a mene njegove fantazije niso zanimale, zato sem vse skupaj obrnila v hec.
Imela sva celo skriti intervju, zakar ni vedel. Takrat sem izvedela kar nekaj stvari o njegovem osebnem življenju.
Neki dan me je poklical na določeno mesto, kjer mi je ponudil poskus nove robe pri njemu doma. Klub zaprisegi fantu, da ne bom sama nikoli uporabljala heroina, sem njegovo ponudbo sprejela. Vedela sem, da tudi fant greši in za mojim hrbtom, zaradi česar sem prošnjo "starega dilerja" sprejela. Usedla sva se v avto in se odpeljala k njemu domov. Sedela sem za mizo, ko mi je prinesel folijo in skoraj en cel gram nove robe. Najprej sem si pripravila folijo in tulec in polovico skadila na folijo. Veliko količino sem zažgala, saj mi je folijo vedno kuril fant. Nisem bila samouk v teh stvareh, kar je bilo po svoje zelo dobro. Tako sem si delno onemogočila uporabo heroina in tako odvisnosti. Preostalo polovico sem razdelila na pol in eno polovico potegnila na nos. Na vsak način, sem želela okusiti okus, učinek nove robe, da bi lahko povedala mnenje. Narisala sem si dve črtici in vsako posebaj potegnila v svojo nosnico. Nisem vedla, da to ni dobro, da mora biti presledek med vlečenjem. Zato me je tisti dan pošteno uničilo. Najhuje pa je bilo kaj me je tisti dan čakalo... Potovanje iz Ljubljane v Kamnik. Le kaj se je zgodilo tisti dan? Popadla me je slabost, fant se je vračal domov, zato sva odšla nazaj na moj konec Ljubljane. Ko sem stopila iz njegovega bloka sem pahnila v bruh. Samo odletelo je iz mojih ust, bila sem pošteno zadeta. Zdelalo me je pošteno tudi zaradi tega, ker sem pila tekočino zraven uživanja folije in "snifanja". Ko sva bila pri njemu doma, ne bom pozabila slike 50 plus starega človeka, ki se boža po trdem kurcu, ob pogledu name. 
Počutila sem se kot nedolžni zajček pod okriljem velikih medvedjih šap.
Ni mi uspel premamiti s svojimi besedami, dotiki. Bila sem trdno prepričana, da ne bom ena izmed tistih, katere se mu bodo prodale v zameno za drogo. Bila je močna, trdna volja in vztrajnost. Ko sem zadeta, steklenih oči, ozkih zenic, polna slabosti v telesu budna, pokončno stala, sem mislila, da se bom razlila v tekočino. Odpeljal me je domov. Domov pa se je že vračal fant, kateri je bil malenkost zadovoljen s svojo potrebo po drogi. Ko je videl moje steklene, zadete oči sem mu razložila in povedala kaj je bilo, čemu slabost. Povedal mi je nekaj svojih stvari in ni bil niti malo navdušen nad mojih dejanjem in stanjem. Bil je jezen, ker je bil objesten in ljubosumen, saj je želel tudi sam užiti drogo. Ni mu bilo prav, da ni bil zraven, saj je bil lačen tega "shita". A to ni bila moja odločitev, ampak odločitev "dilerja", kateri je želel da sva sama.Tisti dan sem končala na drugemu koncu Slovenije, v Kamniku ob ozdravljenem odvisniku, kateremu ni bilo prav nič prijetno gledati svojo bivšo punco zadeto.
Ko smo se tako dobivali in videvali ob prevzemu, so bili prisotni pogledi, kateri so povedali marsikaj in vse. Fant ni vedel, da je med menoj in "starim" posebna vez. Ko se je želel dobiti s menoj je velikokrat želel, da se vidiva na samem.
 Ko sva se nekega dne peljala k njemu domov me je začel otipavati in božati po nogah. Želel je, da bi mu dala noge narazen, kar pa nisem želela.
Tisti dan sva se dobila s razlogom, saj sem želela kupiti heroin za 10 evrov. Ko sva prišla k njemu mi je na mizo odrezal kos heroina, bilo je kar veliko več kot za 10 evrov. Za 10 evrov bi dobila en "šut", on pa mi je dal skoraj en cel gram. Le zakaj? Ko sem mu pomolila denar ga je zavrnil. Ko se je božal po svojem trdem "kurcu" je želel, da bi mu dala noge narazen. A meni še zdaleč ni bilo do tega, sploh ne s njem. Počutila sem se kot ena izmed tistih njegovih deklet, katere so mu plačevale drogo s seksom.
Jaz preprosto nisem ena izmed  tistih, saj mi droga ni pomenila toliko, da bi se spustila v to. 
Ko sem tako svoje življenje nadaljevala in se počasi odmikala stran od teh igric, sem pozabljala tudi nanj. Da sploh obstaja, sem se odmikala tudi od fanta, saj mi je bilo dovolj njegovega ljubosumja in stika s drogo. Imela sem dovolj, saj so se pojavile tudi zdravstvene težave zaradi uživanja heroina (Izostanek menstruacije za slabe pol leta). Ko sem počasi umikala na varno, sem našla ljubezen svojega življenja. A ta zgodba s "starim dilerjem" še zdaleč ni bila končana. Fant, kateri mi je omogočal dostop do heroina, je dobival pošto na moj naslov klub temu, da ni bil prijavljen. To me je jezilo, saj mi je s tem povzročal težave, meni in mojemu očetu. Meseca maja je prišel rjavi listek zame in zanj. Bila sem v skrbeh le zakaj je to bilo? Vedela sem, da je nekaj s policijo ali sodiščem. Mislila sem, da je bilo vabilo na sodišče zaradi njegovega stalnega bivališča, ki ga ni imel. Kot sem omenila je pošto dobival na moj naslov, kar se je vse skupaj vedelo tudi na državnih organih. Pri tem pa me je jezilo to, da s tem fantom nisva bila več skupaj, ni bil prijavljen na temu naslovu, a oni so pošto vseeno pošiljali na moj naslov. Od kod pravica, dovoljenje, da pošta prihaja na moj naslov, če človek ni prijavljen? Takrat sem izgubila živce in sem ga ponovno kontaktirala. Seveda mi je spustil ignoranco, zaradi česar me je kontaktirala njegova nova punca. Pošteno sem jo spravila na realna tla s tem ko sem ji povedala vse okoliščine in probleme, ki so nastali zaradi nekdanjega fanta. Tako je izvedel za rjavi listek iz sodišča, a listka za prevzem pošte ni dobil!
Te zanima zakaj? 
Zakaj bi naredila uslugo človeku, zaradi katere še danes ne morem spati doma, zaradi njegove narkomanije? Človeku, ki mi je omogočil dostop do heroina in vsakodnevno uživanje?
Fantu, ki se je na matičnem uradu v Ljubljani zlagal, da živi na mojemu naslovu?

Kaj pa je bil rjavi listek

Rjavi listek je bilo povabilo na glavno državno sodišče, na katerem je pisalo, sodba zoper "starega dilerja" zoper 175. člena kazenskega zakonika in drugih. Ta glavni člen pa govori o prostituciji, prisiljevanju vanjo, točno to kar sem okusila na lastni koži. Vedela sem, da zasliševanje ne bo šlo samo zaradi tega, temveč tudi zaradi preprodaje droge. Velikokrat sem bila priča preprodaji droge, tudi sama sem jo velikokrat prevzela, zaradi česar sem na začetku leta 2013 tudi padla. Padla sem s enim gramom heroina, ki mi ga je predal "stari", da ga odnesem svojemu takratnemu fantu, narkomanu. Fant pa je bil ravno tisti dan, ob tisti uri na policijski postaji na zaslišanju zaradi preprodaje droge. Vedela sem kje je, zato ker sem ga videla, ko so ga policaji odvedli na policijsko postajo. A kot nalašč me je tisti dan, ko sem šla skozi nakupovalni center srečal "stari". Tisti dan so me dobili, zaradi okoliščin, ki so se razvijale nekaj mesecev. Policija nas je imela na očeh, saj je bila podana prijava zoper "starega dilerja". Rjavi listek, vabilo na zaslišanje, je zmedel in pomešal štrene v moji glavi zaradi česar nisem vedela kaj narediti.
Ali naj na sodišču povem resnico ali lažem, da o tem ne vem ničesar in se s tem vpletem v kaznivo dejanje, skrivanja?! 
Vedela sem, da s skrivanjem resnice ne bom naredila ničesar dobrega, zato sem se odločila biti še naprej iskrena, kot mi je v naravi. Prišla sem na sodišče nekega torkovega dne, kjer me je v sobi za zaslišanje že čakala stroga, ostra sodnica. Ko sem prišla mi je povedala razlog, zakaj sem tukaj. Spomnila me je na datum, ko so me dobili z robo od "starega" za tega fanta. Hitro mi je bila jasna slika, zakaj sem na sodišču. Zaradi igric denar - droga - sex - prostitucija. Ko sem tako govorila, o dogodkih, spoznanju in moji vezi s "starim" me je sodnica nekajkrat pošteno čudno pogledala. Bila sem direktna in brez dlake na jeziku, CENZURA NI BILA POZNANA! V kontekstu s zaslišanjem sem sodnico vprašala, kje je "stari". V PRIPORU NA POVŠETOVI! Izvedela sem tudi kdo je podal prijavo zoper njega, njegova zelo dobra znanka, katera je podlegla temu čemur sem se jaz uprla. 
Tisti dan sem na sodišču povedala resnično zgodbo, zaradi česar sem rahlo ogrozila samo sebe, a tudi kamen iz srca se mi je odvalil. Lahko sem začela normalno življenje brez pošte od bivšega fanta, brez droge, brez vsega, kar bi me omejevalo, uničevalo.
Na sodišču  in k tej zgodbi sem in bom dodala tudi to: " S starim sem bila v dobrem odnosu. Zaupala sem mu marsikatero svojo osebno stvar, dogajanje iz takratnih mesecev. Vedel je tudi nekaj mojih skrivnosti, ki sem jih imela takrat. Nikoli me ni izdal. Tudi v spolni odnos ME NI silil. Poskusil je, a ni mu uspelo! Včasih sem pomislila tudi na to, da sem s srečanji z njimi plačevala dolgove svojega fanta. S mojim telesom, bi plačevala dolgove, ki niso bili moji. A vseeno, izkušnja v življenju me je pripeljala do novega znanja, spoznanja."

Zaključek tega prispevka je, biti vztrajen, močen, odločen... To te pripelje mimo marsikaterega ovinka, slepe ceste, dogodkov življenja. Ne pusti se izkoristiti ljudem, drogi in okolici.