O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

Koliko se ljubiš? How much do you love yourself? from Sever & Sever on Vimeo.

torek, 27. avgust 2013

Ples pod zvezdnatem nebom

Ples pod zvezdnatem nebom
Ob spominu na pesem Tajči in njene dve zvezdice me spomin pelje v otroško kolonijo v Pacugu. Leta 2005, zadnja izmena, kjer je bilo precej divje. Bila sem stara 12 let in punce smo norele za starejšimi fanti.
Eden od najstarejše skupine mi je bil še posebej všeč. Bila sta dva brata.

Kot v vsaki koloniji, smo imeli ob večerih plese in tam sem se prvič objeta zavrtela ob fantu. Kdo bi si mislil, da prav s fantom, ki mi je bil všeč. Bilo je nekaj posebnega. Noč, zvezdnato nebo, glasba in mrgoleče mravljice, ki so se vrtele po plaži otroške kolonije Pacug. Glasba se je odvijala druga za drugo, ko je prišla Tajči in dve zvezdici. Takrat smo poiskali svojega partnerja in odplesali v noč. 

Težka noč, da bi jo pozabila, saj je bilo zame res nekaj posebnega, zato se ob spominu in Tajči vračam v najstniška leta. Kmalu napišem kakšno zanimivo zgodbo, katera pričara nostalgijo in vas ob kakšnemu koščku celo popelje v vaša najstniška leta... 
Avtor ob