O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

Kaj sem jaz? Kdo sem jaz?


»Kaj sem jaz? Kdo sem jaz?«

Ena izmed 7 milijard ljudi tega sveta. V sistemu le številka te družbe, ljudstva. Še ena črna ovca države Slovenije. Sem Viktorija Rozman Bitenc, uporniška, drugačna, Ljubljančanka. Ukvarjam se s fotografijo zapuščenih zgradb in raziskovanjem vsega drugačnega. Rada pišem pesmi, malo bolj temačne otroške pravljice, življenjske zgodbe. Tu in tam mi občasno objavijo tudi kakšen članek ali foto-zgodbo o zapuščenih objektih. Preprosto umetniška duša, ki živi življenje tako, kot si želi, da bi bila srečna. Sem le en človek več na tem svetu, ena številka tega sistema, drugačna od ostalih, a enakovredna drugim.

Skozi spoznavanje ljudi, poslušanje njihovih problemov, življenjske zgodbe, slišim marsikaj, kar mi da misliti. Slišim in predam le tistemu, ki prosi za to in se prepusti toku energije. Velikokrat ob tem dobim idejo za novi članek na svoji spletni strani. Prvotno je bil namen spletne strani objavljanje fotografij, pesmi, zatem pa je prerastlo v nekaj več. Začela sem s pisanjem življenjskih zgodb, intervjujev, ki dajo ljudem misliti in predstavijo življenje še iz drugega zornega kota. S tem pokazati rešitve za določene stvari, ki se skrivajo med vrsticami in v ozadju mojega dela.