O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

sreda, 13. marec 2013

Rada bi bila ©VR


Rada bi bila
©Viktorija Rozman
"Pesem je bila napisana leta 2009 za fanta. 
Bilo je mnogo vzponov in padcev."



Rada bi bila tvoja žabica…
Danes,jutri, in vsak dan…
Ob tebi,ko potrebuješ me...
Vseeno če je noč ali dan…
Rada bi bila ljubljena…
V tvojem srcu edina…

Bila bi sonce,ki ožge te…
Morda tudi dež,ki zmoči te…
Rada bi bila sladoled,ki poližeš ga…
Samo tvoja žabica,ki ljubi te…
In ob sebi rada ima…

Rada bi bila tvoja,slina ki okusim jo…
Tvoja kri,ki poganja tvoje telo…
Lahko sem tudi solza,ko jočeš ti…
Ko ti po obrazu polzi iz tvojih lepih oči…
Bila bi tvoje veselje v tvojih očeh…
Še raje afta na tvojih ustnicah…

Bila bi tvoje spodnje perilo,ko oblečeš me…
Še raje vidim,da občutiš me…
Ko nasmeh na ustih ti nariše se…
Vedi da tvoja žabica ob tebi je…
Ljubim te…

Ker jaz sem tvoje dekle…
Tvoja punca ki osrečuje te…
Upam le,da ostane tako…
Da v srcih večno ljubezen bo…

Bila bom srečna,če tako bo bilo…
Nasmejana,vsak trenutek ko lepo bo bilo…
Želela bi si biti tvoja večno…
Tudi če le kot pod zemljo beli prah…

So trenutki žalosti…
Ko v mojih mislih so skrbi…
Ko skrbi so močnejše od misli…
Žalost me preplavi in solza na obrazu se pojavi…
Skrbi izgube,vloma in kraje…

Izgube fantka,ki v mojem srcu živi…
Vedi da si to ti…
Vloma v tvoje srce,da ga druga osvoji…
Ukrade,osvoji tvojega in stre mojega…
Bilo bi kot nesreča,ki uniči mi telo in dušo…
Stre me popolnoma,da izgubim vsa upanja...

To so te trenutki žalosti…
Ko v mojih mislih so skrbi…
Ko skrbi so močnejše od misli…
Takrat ob meni si,kot ptica v temi…
Ko potolažiš in blažiš moje skrbi…
Vedi da so vse skrbi iz ljubezni…

Ker jaz sem tvoje dekle…
Tvoja punca ki osrečuje te…
Upam le,da ostane tako…
Da v srcih večno ljubezen bo…
Ker upanje zadnje umre…

Rada bi bila,stol na katerega usedeš se…
Tvoja miza na kateri,pišeš vse…
Lahko sem tudi slika na kateri si…
Tudi če,mene na njej ni…
Bila bi tvoj povšter,ko utrujen si…
Še raje,tema na nebu, da lažje zaspiš…

Bila bi tvoja zobna ščetka,ko uporabiš me…
Še raje vidim,da pozabiš name ne…
Ko nasmeh na ustih ti nariše se…
Vedi da tvoja žabica ob tebi je…
Ljubim te…

Bila bi tvoj telefon,da pišeš mi…
Ko pogrešaš me,da lepe stvari mi sporoči…
Še raje da ob meni si…
 Da dam in prepustim svojo ljubezen ti…

Bila bom srečna,če tako bo bilo…
Še naprej lepo in ljubezni polno…
Ljubezen prejemati in jo dajati…
Da je nikoli ne izgubiti,saj upanje zadnje umre…

Skupaj tvoriva Ljubezen…
Ko z roko v roki hodiva…
Ko se poljubljava…
Srčka močno bijeta,en za drugega…
Ko se ljubiva…

Ko skupaj stvari doživljava…
Polna sreče,nasmejana sva…
Ti in jaz in ljubezen najina…
Močna,srečna polna sva…