O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

nedelja, 24. februar 2013

Nespoštljivo obnašanje

Z dna duše sovražim nespoštljivo obnašanje in vsiljevanje obnašanja, glasbe drugim ljudem v okolici. 
Dan danes mladina, res ne ve kaj je spoštovanje. Pa lahko izpadem starokopitna, zafrustrirana. Ljudje si zatiskajo oči pred resnico, s katero se ne želijo sprijazniti. Če polovica ljudi ne ve kaj je spoštovanje in kaj so sploh moralne vrednote. In potem se mi smeji v obraz, ko ji povem, da je sprana prasica, brez spoštovanja. Ko ji rečem, naj se mi ne smeji v obraz, ker jo bom zrezala, za trenutek dobi resni obraz. Če si nespoštljiv in vsiljuješ vedenje, glasbo, mnenje drugim ljudem, je boljše, da nisi v moji bližini, ker prav takšne lovim z nožom. Včasih moramo biti malo prilagodljivi pa pogoltnit tistih par minut druge glasbe, klub temu, če nam ni pri srcu. Pa naj bom čimbližje Iškemu hribu in zaporu na njem... 
Včasih bi najraje izmrličila obraz nespoštljivim ljudem in jim zabila nož v telo, tolikokrat kolikor so stari. Če jih starši niso naučil spoštovanja, upam, da jih kakšen "Debil" kot sem jaz, kateri nima nadzora v takšnih situacijah!

Pa naj bo sovražni govor ali ne. Je le povedana resnica...