O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

ponedeljek, 11. februar 2013

Protesti in javno izražanje mnenja

Imam pravico do izražanja svojega mnenja, živim v svojemu svetu brez cenzure in omejitev.
Zame je meja le, živa meja, ki loči dva zemljišča. Zato objavljam svoje mnenje, pa se kurčite in komentirajte kar koli želite... 
"Plakati, zapisi, napisano mnenje, želje. Dviganje raznih transparentov je bolj opazno izražanje mnenja, kakor kričanje skozi zaprta okna. Če ne slišijo, lahko vidijo! ... Končno, se je protestov udeležilo večje število Slovencov. Ampak kaj pomaga tolikšno število na protestih, če je pristop napačen? To ni rešitev... Je javno izraženo mnenje, a brez poslušalcev, posluha. Čez eno uho noter, čez drugo ven. Če je dosežek umik nekaj poslancev, to še ni zmaga! 
Zmaga bo za moje pojme, ko se 
  1. Umaknejo vsi zlagani obrazi in stranke. 
  2. Ko bodo nastopili novi obrazi in poštena stranka. Nič več leve in desne strani, ena in enotna stranka, stran, katera bo ljudem omogočila pravico in ne skorumpirnao državo, polno laži, omejitev. 
  3. Sprememba določenih zakonov! ... 
Vriskanje in dvigovanje transparentov je le izražanje čustev, mnenja. Kar pa je ŠE daleč stran od rešitve. Preprosto Slovenci, omejeni narod, zaprti in zagledani sami vase. Končno se je malo odprlo in pokazalo na ulicah! ... A še vedno...omejeno razmišljanje, življenje v starih režimih (leva, desna, komunizem in bla bla bla bla...) 
Smo v 21. stoletju, čas je da se ustvari nov režim, v katerem bo lažje in dobro za vsakega. Pozabite na svoje komunistične čase, fašistične i.p.d. ali pač kar koli živite! ... Lepo, da se je zbralo toliko ljudi, a žalostno saj so neuslišani in še vedno to kar so bili od nekdaj. Naivni narod, kateri stoji na ulici, misleč, da se bo nekaj spremenilo. Pristopite zraven, spremenite nek del sebe, odprite oči in ne bodite tako zategnjen, omejeni narod. S pravimi pristopi, spremembami, boste lahko ustvarili nekaj novega, boljšega! ... Dokler živite v preteklosti, ste daleč stran od sprememb.
Kje ste bili 20 let nazaj? Kaj ste razmišljali, ko je država vstopala v EU?! 
... Zdaj vidite posledice, z željo, da bi nekaj spremenili...  
Daleč stran ste in še dolgo boste! ...

K temu dodajam še:
"Na žalost živim v državi s omejenimi ljudmi, kateri so zagledani sami vase. Naivni narod! Imam pravico do izražanja svojega mnenja. Pač moje mnenje ni isto večini! ... Za moje pojme, protesti in neka neuslišana ljubezen, iskanje pozornosti, želja po spremembah niso rešitev. Dokler je narod tako omejen, živi na desnemu ali levemu bregu, vam nikakršno dviganje rok ne pomaga... Če pač protestiraš, zakaj ne ustvarite svoje stranke, s pogledom na svet? Imeli bi veliko podpornikov, vse ki stavkajo!? ... Ljudje nekako hvalijo, kako je bilo pa v času socjalizma, nekih starih režimov... Pizda 21. stoletje je... Pač jaz se ne grem nekih iger, omejenega folka, kateri joka prepozno, ko je nekaj že storjeno. Živim v sedanjosti in ne v preteklosti z upanjem na boljšo prihodnost... Delam za to, da mi je lahko, lažje. Če me omejujejo zakoni, delam proti temu... A vseeno ne slepim same sebe, z upanjem, da bo pa boljše, če grem na proteste in stavkam pred zaprtimi vrati parlamenta... Razfukite vrata, razfukite parlament, da vas slišjo! Če želite dosežek, stavkite vsaj tako, da vas ne vidijo in snemaje samo mediji. Naj vas slišijo še te katerim je namenjeno! Te se vam lepo v domačih usnjenih stolčkih smejijo, medtem ko narod zmrzuje. Okupirite parlament, ustanove, udrite, požgite, kakor koli, pa vas bodo poslušal mogoče! ... Ko boste ustvarili totalni upor in pravi pristop, se vam pridružujem pri vašemu mnenju. Do takrat pa bodite naivni še naprej. Umik nekaj poslancev še ni dosežek! Politika bi morala na novo, od začetka... 
Če moje mnenje ni isto kot tvoje, to ni nič narobe! Jaz svojega lahko izražam, prav tako kot ti svojega. Če ne sestrinjaš z njim, tvoj problem, jaz ne s tvojim! Če imam drugačno mnenje od ostalih, še nisem "črna ovca". Vsak ima svoje mnenje, svoje mišljenje, svoj karakter. Vsak je drugačen, a enakovreden!"