O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

ponedeljek, 11. februar 2013

Pomagaj tudi ti ©VR

Zdaj povem zakaj... Citiram njen stavek: "Sem mislila, da pač ne boš, ker kao umetnica, vsestranska punca, jah, itak; ona nima cajta, pa še jaz kao totalno nezanimiva persona.
"To je napačno mišljenje. Prav takšni ljudje me zanimajo, mi dajejo voljo, energijo. 
Držimo pokonci en drugega! 
Zgodbe, ki piše jih življenje mi dajejo voljo zanj. Lahko bi bila totalno na tleh, na podlagi vsega, kar se mi je v življenju zgodilo. Iz sebe naredila nič, a življenju na ulici, delu s ljudmi se lahko zahvalim, da so mi dali voljo, energijo. Zato jo tudi sama skušam deliti, dati. 
Dati moč, voljo, pozitivo, nasmeh brezdomcem, narkomanom, ljudem, ki imajo neko zgodbo. Jim posvetiti svojo pozornost, jih objeti in jim z nasmehom polepšati dan! Takšni ljudje, so mi vzor, saj se klub svojemu življenju vsak dan spopadajo in borijo. Nekateri se borijo z alkoholom, drugi z drogom, tretji da ostanejo čisti... A vseeno, še vedno vztrajajo pri življenju, ne glede na svojo preteklost... Če je možnost, biti luč svetlobe, svetla točka, objem, poljub, nasmeh kar koli... Zakaj pa ne? Pomagajmo en drugemu... 
Podaj roko, pomagaj tudi ti in posveti minuto pozornosti, nekomu, kateri jo potrebuje!"
©Viktorija Rozman