O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

ponedeljek, 11. februar 2013

Kolizej (1845 - 2011) #Kolizej

Kolizej
 (Joseph Benedikt Withalm)
Viktorija Rozman:" Včasih zgradba za zabavo, danes žal dom za brezdomce in narkomane."
Bilo je nekoč...  leta 1845, ko so njegovi temelji stali, ko so njegovi zidovi trdni postali.
Nekoč bogati meščani v njem so bivali, zatem družine delavcev, kasneje narkomani in brezdomci se vanj zatekali.
Od začetka, mogočen je bil, sedaj pod svojimi tramovi se izgubil.
A v za njegovimi zidovi, mnogi dogodki so zapisani, zabave, razstave, mnogo člankov o njemu govori. Zgodbe skozi fotografije, dogodivščine ljudi, ki so v njem živeli...
http://www.delo.si/zgodbe/fotozgodbe/kolizej-in-kolizija-interesov.html
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-v-ponedeljek-dokoncno-slovo-propadajocega-kolizeja/263455
... Kje v mrazu spijo brezdomci. Kolizej (še) ne bo padel. Kolizej bodo porušili. Lepi časi za Ljubljano.
Požar v Kolizeju pogašen. Rušenje Kolizeja prihodnje leto. Anderlič lahko ruši Kolizej. Iz Kolizeja deložirali družino Majer. Kolizej bodo rušili že jutri. Pritožbe proti rušitvi. Palača Kolizej bo odstranjena. Zagorelo je v Kolizeju. Bo Kolizej padel? Kolizej klofuta pravni državi. Novi Kolizej so srkčili. Zadnji izdihljaji Kolizeja. Brez posegov v Kolizej. Kaj je resnično? Nadaljevanje zgodbe o Kolizeju. Zaščita stadiona in Kolizeja. Kolizej je še vedno zaščiten. V ponedeljek dokončno slovo od propadajočega Kolizeja....
Med drugim tudi video posnetek, njegove notranjosti, jokajoče stene, narkomani...
Fotografije Kolizeja. Naj vas popeljejo v notranjost njegovih sob in vas prešinijo s svojo energijo.
http://www.coroflot.com/Viktorija_Rozman_Photography/Kolizej  


http://www.delo.si/druzba/panorama/prazne-hise-se-mi-nastavijo-same-zato-moram-vstopiti.html
 Kakšni so sploh bili zadnji dnevi Kolizeja?
Bilo je 6. avgusta. Takrat sem tam zadnjič spala. V kotu stavbe smo odkrili novo sobo. Zakonska postelja, omari, radio. Kot nova. Rušenje je bilo predvideno v ponedeljek, zato so se vsi izselili, vendar so se nato še vrnili. Kolega sta v sredo zjutraj, tik pred rušenjem, še zadnja zapustila stavbo.

Ne da bi ju kdo opazil?
Ne. Zdaj je te zgodovine nepreklicno konec. Padla je moja muza. Bil mi je vir navdiha. Pa še to, zadnje dni je bilo res prijetno. Od njega smo se poslovili s steklenico ruma. Sicer pa smo imeli pogosto gostije. Sladkali smo se do onemoglosti in vse noči gledali filme. Medtem so Ljubljančani imeli svoje neodložljive opravke. Kolizej jih že dolgo ni več zanimal.

 Skozi prihajajoče članke, bom napisala zgodbe, dogodivščine, ki so se zgodile izza zunanjih zidov Kolizeja. Skozi moje življenje v njem in zgodbe ljudi, kateri smo v njem doživeli marsikaj lepega in spoznali marsikaj novega...

"Življenje na ulici nas je naučilo spoštovanja. Na ulici si svoboden kot ptica in močan kot bik. Saj se vsak dan boriš za svoj obstoj in moč do življenja!"