O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

petek, 4. januar 2013

Ženske - Rože ©VR

Ženske - Rože
©Viktorija Rozman
Ženska je kot vrtnica © Viktorija Rozman

 Ženska je kot roža.
Lahko je cvetoča ali pa gnila.
Cvetoča, dišeča, lepa in dobre duše.
Gnila, smrdljiva, grda in pokvarjena.
Vsak moški rad povoha lepo cvetljico in začuti njen vonj.
Rad vidi njeno lepoto in začuti njeno dušo.
Gnila, smrdljiva,  grda in pokvarjena je tista, ki jo nihče noče.
Tista roža je uboga, žalostna in ovenela.
Vsaka roža ima nekaj lepega in slabega. 
Vsaka roža lahko nekaj ponudi.
Če ne svoje lepote, pa svoj strup.

Ženska je kot vrtnica.
Lahko je prijazna, ljubeča ali pa boleča.
Če jo ljubiš in neguješ nikoli ne uporabi svojega trnja.
Drugače te lahko pošteno zbode.
Vrtnica, ki se lahko povzpne visoko in doseže svojo lepoto.
Nekatere rože so naravno lepe, druge potrebujejo nego za svojo lepoto.
Vrtnica, roža je plemenita, lahko pa je tudi zelo zvita.
Svoje steblo močno, trdno prepleta.
Bori se, da bi se povzpela visoko in ostala cvetoča.

Ženska je kot roža.
Lahko je vrtnica lepa, močna trdna, prav nič slepa.
 Lahko pa je nagelj moškega spola.
Tiha, mila, sramežljiva, kot beli nagelj se razvija.
Vsak moški, čebelica svojo rožo si želi, nekateri tudi na več cvetov leti.
Nekaterim en cvet, dovolj se ne zdi.

Vsaka ženska, roža je.
Nekatere lepe, cvetoče, dišeče, spet druge neprivlačne, smrdljive, pokvarjene.
Vsaka roža ima nekaj lepega in slabega.
Vsaka roža lahko nekaj ponudi.
Če ne svoje lepote, pa svoj strup.
Pazi, lahko te hitro zastrupi.

Ženska, roža cvetoča, hitro se vzpenja, vsakega moškega očara.
S svojo lepoto, se mu v roke preda.
Če je ne spoštuje, ceni, mu pokaže.
Pošteno zbode, zastrupi ali te olupi.
Ženska je kot roža.
Lahko je cvetoča ali pa gnila.

Vsaka ženska, ne more biti lepa vrtnica!