O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

sreda, 5. junij 2013

Servitski samostan in njegova zgodovina #Video

Skozi mesece sem na svojemu blogu objavila fotografije Servitskega samostana.
Arkadni hodnk ob enemu izmed dvorišč
Nekatere so bile objavljene tudi na radiu Capris, ki je eden izmed najbolj poslušanih radijev na Primorskemu koncu Slovenije.
http://www.radiocapris.si/novice/n/foto-servitski-samostan-kaj-se-z-njim-dogaja
http://www.facebook.com/media/set/?set=a.10151533172812269.556687.46543152268&type=1
Tukaj pa je tudi URL povezava do članka, ki sem ga v tistemu času napisala:
http://viktorijarozman.blogspot.com/2013/02/servitski-samostan-kaj-se-z-njim-dogaja.html
Nastal pa je tudi en minimalističen video posnetek, kateri se ne more primerjati s prihajajočim:
http://viktorijarozman.blogspot.com/2012/11/zapusceni-servitski-samostan-koper.html

Preteklo leto 2012, sem notri prenočila v eni izmed mnogih sob, takrat je nastalo veliko fotografij, katere pa meni in moji umetniški duši niso bile zadostne. Potrebovala in hrepenela sem po več fotografijah, več gradiva saj me je zgradba vedno znova navdihovala. Želela sem videti prav vsak košek zgradbe, kot nekoč Ljubljanskega Kolizeja. Zgradbi je moč primerjati po njuni arhitekturi in energiji, ki živi v prostorih zgradbe.Vsaka zapuščena zgradba skriva svojo energijo, ki jo skozi zidove, prazne prostore sporoča in daje občutiti.
Ker me Servitski samostan s svojimi prostori, zgodovino navdihuje, sem se odličila, da svoje fotografije in video posnetke predstavim tudi Ljubljanskemu ljudstvu, skozi enega izmed medijev (časopisov). Članek prav kmalu!
Pred tem pa objavljam zgodovino objekta in video posnetek kateri prikazuje fotografije, videoposnetke sestavljene v en čudoviti video.

Njegova zgodovina, arhitektura je čudovita. Jaz pa jo bom napisala vse od samostanske dejavnosti dalje, saj moram košček obdržati kot skrivnost, vse do članka.


Ko so v zgradbi izpuhteli vsi znaki samostanske dejavnosti je zgradba dobila novo namembnost. V zgradbi je začela delovati Mestna bolnišnica, katera je delovala od zacetka 19. stoletja do leta 1996.

V času njenega delovanja pa je bilo potrebno v zgradbo vložiti veliko moči in gradbenih rok.

Leta 1957 sta bila prizidana še dva pomožna trakta ob vrtu, ki meji na Kettejevo ulico.

Skozi zgodovino je imela zgradba veliko namembnosti, vse od samostanske dejavnosti, pomoči onemoglim, bolnim meščanom tja do porodnišnice. V začetku druge sredine devetdesetih (1996) se je porodnišnica preselila na novo lokacijo in tako je zgradba začela propradati.
Zgradba je do današnjih dni ohranila svojo podobo in še danes močno iztopa od ostalih večjih zgradb.
Po večih letih propadanja je object prišel v roke Primorske univerze, katera je prostore dajala v začasno rabo, za seminarje, razstave in podobno. V zadnjih letih pa je bila zgradba predana v roke Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V načrtih je oživetev zgradbe v namene Primorske univerze. Ali jim bo uspelo ali bo to še eden izmed propadlih projektov, ki se navezujejo na zgodovine polno zgradbo?

Zgradba se lahko pohvali s veliko prostornino in čudovito arhitekturo in mešanico energij, ki so se skozi stoletja ustvarile. Posegi, spremembe glavne konstrukcije zgradbe in nova gradnja so razvidne na stenah objekta. Vetrnica tisoč in ene energije, kar kriči po pozornosti. V zgradbi rojenih več tisoč novih življenj, umrlih, bolanih ljudi vse to tvori vetrnico tisoč in ene posebne energije. V zgradbo poleg njenega zapuščenega videza pa me je privabila tudi ta energija. Na sprehodu skozi prazne prostore, občudovanje arhitekture, gradnje sem videla, občutila in se naučila marsičesa. Pozorni moramo biti na okolico, kot na črnino noči, katera me je spremljala v nočnemu življenju v tamkajšnih prostorih. Skozi več dnevno fotografiranje, sem vam  objekt predstavila iz zgodovinskega, arhitekturnega in avanturističnega pogleda.