O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

petek, 21. junij 2013

Od 1 do 11 © Damjan Bitenc

Našla sem moža, ki umetniško dušo ima.
Rad ustvarja, piše, riše, divja...
Podivjano, umetniško srce ima.


Od 1 do 11
© Damjan Bitenc
Ena, ena ta ni nobena
Dva, dva ta je obetavna
Tri, tri kjer si ti k te ob meni ni
Štiri, štiri pa ne za zmeri
Pet, pet pa smo spet na začetk
Šest, šest sam sem spet
Sedem, sedem jaz te ne gledam
Osem, osem pomagaj mi prosim
Devet, devet spet sem zadet
Deset, deset tle se konča vse spet
11x za znoret in znova bit prizadet,
Ne več se tega gret!