O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

sreda, 05. junij 2013

Palača Totto ex Gavardo #Video

Palača Totto ex Gavardo
Čudovita baročna palača, katero krasijo žalostno uničene freske tokrat tudi na video posnetku.
Video sem ustvarila iz fotografij in video posnetkov, ki so nastajali v času mojega raziskovanja tamkajšnih zapuščenih zgradb. 
Nekatere so bile objavljene tudi na radiu Capris, ki je eden izmed najbolj poslušanih radijev na Primorskemu koncu Slovenije.
http://www.facebook.com/media/set/?set=a.10151439230022269.550142.46543152268&type=3
Tako pa je nastal tudi članek v tiskani izdaji Primorskih novic o tej čudoviti palači:
http://viktorijarozman.blogspot.com/2013/01/primorske-novice-29-januar-2013.html
Tukaj pa je tudi URL povezava do članka, ki sem ga v tistemu času napisala:
http://viktorijarozman.blogspot.com/2013/01/palaca-totto-ex-gavardo.html

Preteklo leto, oktobra meseca sem prvič vstopila v njene prostore in bila pozitivno, rahlo osuplo presenečena. Palačo krasijo čudovite freske s časa baroka, ki pa so na žalost grdo uničene. Zgradba spada v nepremično stavbno kulturno dediščino, saj ima poseben pomen.
Letos sem notri prenočila v eni izmed postrešnih sob, katere so v najbolj primernem stanju za prenočitev. Vse ostale sobe so bile neprimerne ali zato ker so prehodne, v drugem primeru pa ogabno nasmetene in posrane s strani začasnih bivalcev. Nastalo je veliko fotografij.
Palača me svojimi prostori, zgodovino navdihuje, zato sem se odličila, da svoje fotografije in video posnetke predstavim tudi Ljubljanskemu ljudstvu, skozi enega izmed medijev (časopisov). Članek prav kmalu!
Pred tem pa objavljam zgodovino objekta in video posnetek kateri prikazuje fotografije, videoposnetke sestavljene v video.
Video je dosegljiv na URL naslovu:

Njegova zgodovina, arhitektura je čudovita...

Palača Totto ex Gavardo, baročna palača v centru Kopra. Enonadstropna palača je združena iz več objektov iz časa Baroka, 18. Stoletja. Objekt spada v nepremično kulturno dediščiščino in je profana stavbna dediščina., katera je bila razglašena leta 1993. Včasih ena izmed najlepših meščanskih palač, danes iz dneva v dan bolj propada. Odgovornost za zapuščeno stavbo pa je na dveh lastnikih, ki se do danes nista uspela dogovoriti o prihodnosti stavbe.
Gradbena dela so bila napovedana leta 2008, a še danes se ni ničesar spremenilo.
Palača je svoje ime dobila od družine De Totto. To je bila stara koprska družina, katere začetnik je znan iz sredine 14. stoletja. Totus iz Padove je bil leta 1384 poveljnik konjenice v Levjem gradu, iz kjer prihaja lev kateri krasi pročelje palače na Kidričevi ulici. Tottovi so 1796 leta dobili naziv grofje, leta 1802 pa so bili sprejeti v koprski Veliki svet. Kot plemiči so bili ponovno potrjeni leta 1824, kot grofje pa dve leti kasneje. V svojemu času so imeli v lasti Žusterno, poleg drugih posesti. Grof Giovanni de Totto (1762– 1830), je bil koprski župan v času Italijanskega kraljestva in Ilirskih provinc (1805–1813) ter v času avstrijske restavracije.
Kakšni ljudje so živeli v zgradbi, pričajo tudi njeni notranji prostori in stene s Baročnimi poslikavami.