O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

sreda, 15. maj 2013

Odgovor na opoldansko vprašanje:" Strokovnjaki za vse"

Odgovor na današnje opoldansko vprašanje:
" Strokovnjaki za vse?" 
Pa smo res? Po mojemu mnenju je napačna beseda, da bi lahko rekla strokovnjaki. Moj odgovor je bil direkten in realen, kot večino časa. Morda pa ga nekateri niso mogli sprejeti in razumeti pravilno.

http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/odgovori-na-opoldansko-vprasanje-strokovnjaki-za-vse.html

Viktorija Rozman Bitenc Vse ima svoj minus in plus. Vsak človek se lahko sam izobražuje na določenih področjih. Strokovnjaki niso za vse! Vsaj po mojemu mnenju ne. Na spletni strani ste postavili tudi podvprašanja.  
• So naši otroci uspešnejši pri kontrolnih nalogah? Ne! Morda so v določenih predmetih boljši, v drugih slabših. Ni vsak dober v vsemu. Mislim, da se splošna razgledanost človeka upada, saj je velika večina omejena in se pusti omejevati. Ljudje se izobražujejo samo še v predmetih, smereh ki so jim ljube in uporabne v življenju. Mislim, da bi morali gledati bolj širokogledno in se poskusiti naučiti in poskusiti tudi to kar se nam zdi neuporabno.
• Smo telesno bolje pripravljeni? Ne. Mislim, da smo iz leta v leto bolj po domače povedano polomljeni. Preveč čas preživimo za računalniki, mizami. Velika večina ljudi preprosto pozablja na rekreacijo med tednom, zaradi delovnega časa in okoliščin. Mladina ni več tako gibčna kakor je bila, saj več ali manj časa preživi za mizo, sključena na stolu za knjigo ali računalnikom.
• Imamo zmenke z več ljudmi, ki imajo enake interese kot mi?
Odvisno od človeka. Vsekakor pa je tako. Želimo si spoznati ljudi, ki so nam podobni, imajo isto mišljenje, interese kar koli. Vsakdo išče sebi sorodno dušo. Nekateri jo najdemo, drugi jo celo življenje iščejo. Mislim, pa da velika večina ljudi želi v istemu času spoznati čim več oseb, da bi prišla do tiste prave. Mnogi si ne priznajo tega!
-> Ali se za različna področja svojega življenja posvetujete z izbranimi strokovnjaki? Zakaj? Ne! Zakaj bi morala plačevati za nasvete pri strokovnjakih, če lahko vprašam človeka ki je poskusil, doživel, videl podobno in mi zna svetovati. Zakaj bi morala hoditi k psihiatru, če si lahko pomagam sama, s pogovorom z ljudmi. Res je, da redko kdo danes zna poslušati odprtih ušes in z veseljem, a mislim da si lahko pomagamo sami, če se poslušamo in pomagamo drug drugemu. Drugo so zdravnik in podobno, ko smo primorani iti zaradi države, ki nas sili v obvezno zdravstveno zavarovanje. Če bi ljudje danes delali več na samih sebi in v sožitju s naravo in ne proti njej, bi znali določene stvari, zdravila iz narave narediti sami.
-> Kaj smo pridobili in kaj izgubili z naraščajočo specializacijo za vsa življenjska področja?
Pridobili in izgubili smo. Pridobili morda več miljonov, ko ljudje služijo na ljudeh ki pridejo k njim po nasvet. Izgubili pa smo to, da sami ne znamo narediti več skoraj nič. Podpiramo svojo lastno lenobo. Mislim, da večina ljudi danes premalo pozna samega sebe. Človek mora imeti na prvemu mestu samega sebe in delati na sebi. Delati na svoji psihi, duši jo odkrivati, spoznavati in oblikovati. Veliko ljudi se v današnjemu času pusti oblikovati okolici, ko se ravna po omejitvah, standardih. Zakaj bi bila ista kot večina? Zakaj bi se oblačila v kupljenih in standardnih oblačilih? Točno... Zato, da bi bila enakovredna drugim, vsaj tako je v glavah Slovencev. Omejeni, kompleksni narod, kateri ne sprejema drugačnosti. Ljudje postajajo vse bolj nesposobni, daleč od narave, saj ne razmišljajo logično in pametno. Narava nam daje vse, če bi poslušali same sebe, drug drugega, ne bi potrebovali specialistov in ljudi ki so naučeni iz knjige. Ampak bi sami imeli dovolj prakse!
-> Ste se tudi sami že odločili unovčiti svoje znanje in pomagati drugim? Ja! Pomagati ljudem okoli sebe. Pomagati brezdomcem, narkomanom, ljudem v stistki in komur koli. A le tistim ki so pošteni in ne pokvarjeni na način, da bi to izkoriščali in imeli za neumnost. Poslušati nekoga drugega mu s nasmehom, pametno besedo polepšati dan, občutek, momentalnost, zakaj pa ne?! Se boste slabo počutili, če boste poslušali problem nekoga drugega in mu skušali s tem pomagati? Mislim da ne! Marsikdo v današnjemu času gleda preveč egoistično samo nase. S tem ko poslušamo ljudi okoli sebe, razvijamo samega sebe, delamo na sebi, da postanemo boljši. In ne zabiti zaradi pranja možganov s strani določenih strokovnjakov. ZAČNITE DELATI NA SAMEMU SEBI, NE SMILITE SE SAMIM SEBI! NEGATIVO OBRNITE V POZITIVO IN TAKO BO SVET OKOLI VAS LEPŠI. POZABITE NA OMEJITVE IN KOMPLEKSE, KATERE SO USTVARILI SKOZI DESETLETJA. BODI TO KAR SI ŽELIŠ V SAMEMU SEBI, NE GLEDE NA OKOLICO! Svet in počutje bo lepše in lažje!
 Malo sem prebrala komentarje drugih in...

XYX (oseba): Na žalost je res, danes smo vsi strokovnjaki za vse.
Viktorija Rozman Bitenc Se mi zdi, da to ni na žalost ampak prej na srečo! Ljudje bi se morali naučiti živeti sami in se znajti v življenu brez ničesar. Lepo je če smo strokovnjaki za vse, saj nam okolica in družba katera jo sestavlja ne omogoča drugega. Včasih so bili ljudje bolj razgledani, znali so delati vse in niso bili zagledani samo v eno točko. Danes je žal takih preveč. In to je žalostno! ... Na srečo pa smo strokovnjaki za vse in se tako znajdemo sami v temu življenju. Nismo ravno strokovnjaki, saj velik ostvari ne znamo, ker ne želimo znati, ker se nam ne zdi potrebno in to je napaka! ... Smo samo za kanček malo bolj razgledani in ne ozki...