O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

nedelja, 4. marec 2012

Ženi za dan žena

Prihaja 8. marec, dan žena. S tem razlogom sem se odločila, da napišem nekaj pikantnega, morda za nekatere grdega. Morda želje marsikaterega poročenega moškega, ki mu žena "nagaja" in ga spravlja ob živce... Moški, tole bi bilo zanimivo darilo za ženo, ha?


Malo veselja za moške ... 






MOJI ŽENI, ZA DAN ŽENA!
Ženka moja ljuba zlata
(spet smrdi ti dol kravata)
praznik tvoj je spet prišel,
da bi ga hudič uzel.

Vedno si mi bila zvesta
(Ti prekleta stara presta)
moja nežna lepa račka,
(grda si kurbirska mačka).

Kuhaš, ribaš in pomivaš
(vsak dan z drugim se porivaš)
srčkana si nasmejana
(trikrat si na dan pijana).

Mulčki pridni, nič hudobni
(vsem sosedom so podobni)
nama dajejo veselje
(spet imaš kurbirske želje).

Vsi živimo kot v raju
(gold zaslužiš v  kupleraju)
steber naše si družine
(produkt si pizde materine).

Ko pogledam tvoja lica
(grda umazana prasica)
 čustva moja so vesela
(da bi te zadela strela).

Pametna si topla, mila
(že sto let se nisi umila)
lepa si kot sončni žarek
(spet pijana si šla v jarek).

Za tvoj praznik ti želim,
(da ti gobec zamašim)
mnogo sreče pa zdravja
(ti fukaška cipa kravja).

Moje so najboljše želje
(crkni, da bom boljše volje)
da bi kmalu mi umrla
(pa na dnu pekla se cvrla).

Žlahtnega bom dal ti vina
(pa še tristo kil strihnina)
petsto jurjev ti bom dal,
(da bi te hudič pobral).

Sreča moja in veselje,
(slaba si kot kislo zelje)
zdravja ti še želim obilo
(rajši levom za kosilo).

In za konec ženska mila
(da bi čimprej se stopila)
še najlepše bi bilo zame 
(da te sto hudičev vzame).

TVOJ PRELJUBI MOŽEK!