Švicarija (Schweizerhaus), ki je svoja vrata odprla junija 1835 je bila med Ljubljančani dolgo uveljavljena.
Leta 1909 so na mestu podrte Švicarije zgradili nov objekt, Hotel Tivoli, po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kosha. Hotel Tivoli je kmalu postal zbirališče takratnih bohemov,
npr. Ivana Cankarja, Vladimirja Levstika, Cvetka Golarja in drugih, tam so se
zbirali tudi delavci na praznovanjih 1. maja, npr. leta 1909. Hotel je sprehajalcem ponujal številne vrtne mize, ki so omogočale prijeten oddih in okusno
okrepčilo.
Švicarijo, zatem Hotel Tivoli omenja tudi France Prešeren v svojih delih, opisuje spomenik paviljonskega tipa. Opisoval je srečanja Ljubljanske gospode in nekaj kulturnikov.
Sama Švicarija v današnji podobi je bila najprej Hotel Tivoli do konca I. svetovne vojne 1918. Po izbruhu oktoberske revolucije so naselili Švicarijo ruski emigranti, ki so zbežali iz svoje domovine.
V Švicariji so dolga leta ustvarjalo veliko umetnikov, med drugim tudi Jakov Brdar in tam rojeni samouk Aleksander Prokofjev.
Več o zgodovini si preberite v članku, ki prihaja. (Delo.si)
Aleksander, bolje znani Alek, grafik, slikar in kipar je svobodni umetnik, ki že celo svoje življenje domuje v nekdanji Švicariji. Gospod je te tedne primoral iz nje oditi in se odseliti na novo lokacijo.
Švicarijo, Hotel Tivoli tako zapušča še njen zadnji prebivalec.
Iz stanovanja, kjer je domoval celo svojo življenje (63 let), ateljeja v katerem je ustvarjal, se seli na bogih 35m2. Stanovanje, katero mu je ponudila Mestna občina Ljubljana, pa ne vsebuje prostora za ustvarjanje. Tako je umetnik utesnjen in oškodovan za ustvarjanje. Bori se zato, da bi dobil prostor v katerem bo ustvarjal.
Simpatični gospod, upam da bo v boju uspel in dobil svoj prostor za ustvarjanje.
