O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

petek, 09. marec 2012

Švicarija in pregnanstvo

 Švicarija (Schweizerhaus), ki je svoja vrata odprla junija 1835 je bila med Ljubljančani dolgo uveljavljena.
Leta 1909 so na mestu podrte Švicarije zgradili nov objekt, Hotel Tivoli, po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kosha. Hotel Tivoli je kmalu postal zbirališče takratnih bohemov, npr. Ivana Cankarja, Vladimirja Levstika, Cvetka Golarja in drugih, tam so se zbirali tudi delavci na praznovanjih 1. maja, npr. leta 1909. Hotel je sprehajalcem ponujal številne vrtne mize, ki so omogočale prijeten oddih in okusno okrepčilo.

Švicarijo, zatem Hotel Tivoli omenja tudi France Prešeren v svojih delih, opisuje spomenik paviljonskega tipa. Opisoval je srečanja Ljubljanske gospode in nekaj kulturnikov. 

Sama Švicarija v današnji podobi je bila najprej Hotel Tivoli do konca I. svetovne vojne 1918. Po izbruhu oktoberske revolucije so naselili Švicarijo ruski emigranti, ki so zbežali iz svoje domovine. 
V Švicariji so dolga leta ustvarjalo veliko umetnikov, med drugim tudi Jakov Brdar in tam rojeni samouk Aleksander Prokofjev.


Več o zgodovini si preberite v članku, ki prihaja. (Delo.si)


Aleksander, bolje znani Alek, grafik, slikar in kipar je svobodni umetnik, ki že celo svoje življenje domuje v nekdanji Švicariji. Gospod je te tedne primoral iz nje oditi in se odseliti na novo lokacijo.
Švicarijo, Hotel Tivoli tako zapušča še njen zadnji prebivalec. 


Iz stanovanja, kjer je domoval celo svojo življenje (63 let), ateljeja v katerem je ustvarjal, se seli na bogih 35m2. Stanovanje, katero mu je ponudila Mestna občina Ljubljana, pa ne vsebuje prostora za ustvarjanje. Tako je umetnik utesnjen in oškodovan za ustvarjanje. Bori se zato, da bi dobil prostor v katerem bo ustvarjal.

Simpatični gospod, upam da bo v boju uspel in dobil svoj prostor za ustvarjanje.