O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

Koliko se ljubiš? How much do you love yourself? from Sever & Sever on Vimeo.

petek, 28. december 2012

Zgodbe s Kolizeja - Zadnja noč #Kolizej

6.8.2011 - Peljem se proti mestu, spet sem na poti v Kolizej. Danes bi ga morali začeti rušiti, a so prestavili na sredo. Rušitev je vse bližje in meni se trga srce. Prijatelja, sta mi povedala, da sta na kotu stolpiča D odkrila novo stanovanje, v sobi pa naj bi bila zakonska postelja. Le kje se skriva soba, katere nikoli prej nisem odkrila, si mislim in že priletim v zgradbo. S seboj imam nekaj hrane in Malibu, da nazdravimo na našo zadnjo noč v Kolizeju. Ko se tako znajdem v zgradbi, sem že pred zidom, skozi katerega nikoli nisem rinila. Luknja pod stropom vrat in že sem na drugi strani zidu. Sprehodim se do sobe in presenečeno, zadovoljno dobim široki nasmeh na obrazu. Soba je kot nova! V njej bivata 2 fanta, a postelja je le ena, na srečo zakonska. Ker je rušitev vse bližje, meni je vse težje, spim še zadnjo noč v Kolizeju. Ločujem ju, da ne spita skupaj. Tako po svojih običajih zmažemo nekaj škatljic sladkega, dvignemo kozarčke Malibuja s Coca Colo in že se zbudimo v naslednje jutro. Ko meščani Ljubljane tiho, mirno, spijo, mi glasno in veselo preživljamo našo zadnjo noč v Kolizeju ... 
Zbuditi se je bilo prijetno, v objemu topline in z nasmehom na obrazu, saj sem bila v njem do konca! 

  Poglej še videoposnetke Kolizeja, nekoč zgradbe za bogate meščane, kasneje stanovanja za delavce in zatem največje narkomanske meke...
Kolizej ( Ljubljana) - http://www.youtube.com/watch?v=Sc0RqawOGyE
Kolizej - Notranjost - http://www.youtube.com/watch?v=wYZw62u4kVQ

Kolizej - Zunanjost - http://www.youtube.com/watch?v=dqPPEU37UQo
Avtor ob