O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

torek, 07. marec 2017

#Zakonca Bitenc - Velika vrnitev v pravljični svet

Ze kar nekaj časa je minilo od zadnje pravljice. "Zakonca Bitenc sva se zaprla v svoj svet, ko sva se za 15 mesecev prisiljena bila ustvarjati vsak po svoje." pravi Viktorija. S tem, ko se stvari spreminjajo, le tiste boljše dajo tudi nove priložnosti in ideje. Počasi bo spet čas za novo pravljico Zakoncev Dejan-Damjan Bitenc in Viktorija Rozman Bitenc Urbex.

"Med vsemi projekti na katerih delam samo idejo, predlog prepuščam svoji moški polovici. Jaz pa sem popravek, ki zgodbo v pripovedi ideje oblikuje v pravljico. Pa se kako lepe, mogocne so zaradi svojih sporočil... " veselo pripoveduje.

Na spodnji povezavi se vam odpre Blog pravljic katerih sta avtorja Zakonca Bitenc.
http://gothicpravljice.blogspot.si/?m=1

Tukaj pa je ena od nama najboljsih, prva skupna Pajkov mož. Ideja zanj je prišla na medenih tednih, ko sva bivala v Kopru. Mož Damjan je dobil inspiracijo po ženi Viktoriji in idejo zapisal na papir. Ženska polovica je popravila in vse pretvorila v lepo oravljico, kjer stavki skupaj tvorijo sporocilo, ki nas opomne na nacela ter moralne vrednote.

Zlobni škrat, ki grize poredne otroške ritke - Ritigriz
© Zakonca Bitenc

Pravljica o zlobnemu škratku, ki grize poredne otroške ritke...
Živi mali posebni škrat ponoči pride poredne otroke kaznovat. Vse tiste, ki čez dan poredni otroci so bili. Nočni čas je njegov čas, takrat ta škrat pride poredne otroke kaznovat. Se v zlobnega škrata prelevi, v svoje roke poredne otroke ulovi. Iz temnega kota omare se prikrade, v temno noč, porednega otroka sobe. Počasi in neslišno se do otroka prikrade, mu nasmeh z obraza ukrade. Nežno ga v svoje roke uzame in ga s svojimi zobki ujame. Ugrizne ga v ritko 1,2,3, otrok več ne spi. Solze jokajočega otroka, ugriz daje mu nesmrtno moč, za nekoga to ne vedoč. On je vedno in povsod, zato noben nagajiv otrok ne izogne se objemu njegovih rok, ugrizu zob. Grize, grize, škrat, močno in mogočno, pokvari otroku lahko nočko. Od ugriza bolečine, solze po obrazu polzijo, kot dež padajo. Njegova so hrana, nikoli je ne zmanjka, vedno je povsod, saj porednih otrok veliko je daleč na okrog. Noč ga skriva, nedolžna, temna, mila, kmalu slišati bo jok, bolečino, kaznovanih otrok. Kaznuje le ritke porednih otrok, škrat Ritogriz, strah, trepet otrok.

Zato otroci le pridi bodite, da vas škrat Ritogriz v svoje roke dobi ne.© Zakonca Bitenc