O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

nedelja, 5. marec 2017

VLOG: Ulično življenje (Zakonca Bitenc) - Zapleti sladkorne bolezni (UKC...





"Sladkorna bolezen tip 1 je tihi ubijalec!" so rekli, ko sem presenečena obstala. Bilo je avgusta 2014 nekaj dni pred Septembrom, novim začetkom šolskega leta. Takrat je moža Damjana močno stisnilo in morali smo ga odpeljati v UKC Ljubljana. Takrat sva bila ravno na poti v bazo, zapuščeno hišo kjer sva bivala. Zvečer, ko sva bila na poti v posteljo pa je moža močno zvilo. Bruhal je, v trebuhu ga je zvijalo, ko je komaj dihal in se premikal. Po prvih 3 metrih je bil utrujen in padel od pomanjkanja energije. Tisti večer sem klicala prijatelja ali naju lahko prosim odpelje v UKC in tako pomaga Damjanu do zdravnika. Kakršen prijatelj je bil mi je hladno rekel naj pokličem rešilca, saj on ne more. Bil je doma, pozna ura je že bila, ko mu je bilo odveč se obleči, pripeljati 1,5 km stran in nekomu rešiti življenje. Takrat sem dobila še en dokaz o pravemu prijateljstvu, ki sem ga naivno verjela. V trenutku panike sem klicala rešilca na 112 urgentno št. in jim pojasnila celotno situacijo. Ker so to zdravniku ni zdelo dovolj urgentno, da moj mož ne more hoditi, da ga bode v prsih in trebuhu ... To v Slovenskem zdravstvu NI BILO dovolj za rešilca!

Takrat je prišel v bolnico s 50mmol/L sladkorja, kar je 5x PREvisoko od normalne vrednosti. Normalna vrednost, ki je zdrava za diabetika je med 7 - max. 12 enot po jedi! Damjan je prišel v bolnico s 50 enotami sladkorja. Zdravnik mu je ob tem rekel, da je presenečen, da sploh stoji na nogah in je živ. Zaradi visokega sladkorja, ker ni vedel za sladkorno je prišel v bolnico...



Takrat smo po večih urah izvedeli, da ima sladkorno bolezen tipa 1. V trenutku, ko je prišel iz ambulante in mi povedal se je vse spremenilo. V isti minuti se je spremenilo to, da sva primorana spremeniti način prehranjevanja in življenjskih dogodkov, obveznosti in pristop. Po dolgemu obdobju in toku dogodkov je zaradi visokega sladkorja ponovno prišel na UKC...



Tako je v dolgih urah čakanja nastal ta video posnetek.



Namen video posnetka je pokazati več ur čakanja, ko bolnici na posteljah v Lj. UKC ležijo po hodnikih. Pacienti in obiskovalci pa se na hodniku nimajo niti kam vsesti, saj je le nekaj klops oz sedežev v majhni čakalni prehodni sobi. Tako sva posnela video, kjer opiševa zdravstveno stanje kot diabetik tipa ¸1 in stanje v Slovenskem zdravstvu na področju čakalni vrst.



VLOG VSEH VIDEO POSNETKOV imajo svoj namen! Vse ima svoj namen kot tudi sporočilo. VSI video posnetki so uploadani s namenom osveščanja ljudi o drugačnosti in tem, da je življenje nepredvidljivo. Vsakega lahko dleti bolezen, nesreča, kot tudi brezposelnost in brezdomstvo. Čez noč lahko izgubiš vse, če verjameš ali ne, vse je mogoče...