Ljubezen je vir sreče!
Ljubezen je čustvo narave. Ljubezen je vmes živalmi, ljubijo se rastline, ljubimo se ljudje. Ljubezen je čustvo, ki nam prinese nežne in pozitivne občutke v srce in dušo. Ljubezen nam prinaša srečo. Ljubiti moramo znati same sebe in zatem lahko ljubimo nekoga drugega. Dokler pretirano ljubimo sebe, smo zagledani sami vase, preprosto lahko pozabimo na ljubezen drugih. Ko ljubimo sami sebe, smo zdravi in lahko ljubimo nekoga drugega. Ko ljubimo nekoga drugega smo srečni. Ko smo srečni lahko ustvarimo dom, družino in dobimo denar. Denar mora služiti nam in ne mi njemu, saj nam ne prinese sreče, če smo požrešni. Ljubezen je lahko širok pojem. Lahko ljubimo ostale, a vedno največ ljubimo same sebe, saj smo ljudje bitja, kot živali in se trudimo za obstoj na zemlji. Borimo se za svoje preživetje, hrano pri čemer smo zaradi narave tudi egoistični in ljubosumni, saj branimo to kar potrebujemo, ljubimo in občudujemo. Ljubezen ne pozna meja! Ljubimo lahko nasprotni spol, isti spol, živali, rastline. Vsak ima svoj pogled na ljubezen a dejstvo je, da brez nje ne moremo, saj bi bili drugače razvaline. Heteroseksualci, homoseksualci, biseksualci, nikjer v zakonu narave ne piše, da je ljubezen istospolnih oseb prepovedana.
Homoseksualnost je kot negativno dejanje označena in podcenjevana le v veri in njenih okoliščinah. Dokler živimo svoje sanje, sledimo svojim željam, smo svobodni imamo prosto izbiro za ljubezen. Lahko izbiramo koga bomo ljubili, vse dokler nas smrt ne loči. Zapomniti si moramo, da popolnosti v ljubezni ni. Nihče ni popolen saj bi bil svet drugače dolgočasen. Ljudje, ki v življenju ne najdejo sebi približno popolnega partnerja ne poslušajo svojega srca, se ne poznajo dobro ali se ne ljubijo dovolj, da bi se trudili in prehitro obupajo. Med tem časom pa svoj čas zapravljajo pri ljudeh, ki pozornost, ljubezen izkoriščajo za svoje osebne interese in tako imamo zlomljeno srce. Ljudje, ki nikoli niso očutili prave ljubezni nimajo občutka, niso vredni zaupanja saj nam hitro lahko strejo srce. Ker ne poznajo pravega načina izkazovanja pozornosti in prave ljubezni. Kaj pa je prava ljubezen?! Vsak si ustvari svoje mnenje, definitivno pa je prava ljubezen... Ljubezen, dveh bitij, kjer vlada vzajemnost, zaupanje, naklonjenost, iskrenost, direktnost, posluh in razumevanje, spoštovanje predvsem pa občudovanje in zvestoba. Tam kjer ni razumevanja, iskrenosti hitro pride do nezvestobe in to je znak, da ljubezen ni prava. Ko spoznavamo osebo pride prva faza, ki ji pravimo zaljubljenost. Takrat spoznamo nekoga ali nekaj novega, kar v nas vzbudi občudovanje, željo kar pa se skozi spoznavanje, pozornost, naklonjenost razvije v ljubezen. Veliko ljudi sploh ne ve kaj je prava ljubezen! Ljubezen je ustvarjena za vse nas, a v njej sta lahko le dva. Ljubezen je ustvarjena za dva in ne za tri, štiri, da bi se ljubili, saj se v tem primeru hitro izgubi marsikatera moralna vrednota. Ko se rodimo se skozi življenje začnemo zavedati, da brez ljubezni ne moremo. Starševska ljubezen nas vodi do prijateljske ljubezni, ljubezni do živali tja do ljubezni partnerja, ko začnemo graditi svojo družino. Rodili in ustvarjeni smo bili kot sad dveh bitij, ki sta se ljubili. A za ljubezen in ustvarjanje družine ni potrebno, da sta to vedno moški in ženska. Ljubezen nas spremlja skozi celo življenje medtem časom, ko se borimo kot živali za svoj obstoj. Kjer vlada ljubezen vlada tudi posluh in razumevanje. Ljudje so skozi desetletja pozabili kaj sploh je prava ljubezen. Zaradi sistema, omejitev so se ustvarili tabuji, kompleksi, stereotipi katerim ljudstvo naseda.
Vera je med ljudi naselila tekmovalnost, vojno, sovraštvo in pa tabuje. Nekaterim ljudem je sex, droga, morda tudi ljubezen tabu. Ljudje več ne znajo prisluhniti drug drugemu, se spoštovati, ceniti saj so se moralne vrednote med ljudmi porazgubile in še bolj se. Vse več je tekmovalnosti, podcenjevanja na podlagi rase, jezikov, kilogramov, lepote... Ljubezen ne pozna tekmovalnosti kot tudi ne podcenjevanja! Kjer vlada najlepši, najboljši, najslajši ni ljubezni! Saj je pri besedi naj, naj hitro začutiti tekmovalnost, podcenjevanje. Nihče ni več vreden, boljši, lepši. Vsi smo na svoj način lepi in drug drugemu enakovredni. Vsi smo drugačni, a hkrati isti. Vsi smo iz mesa in vsi potrebujemo ljubezen. Dokler na svetu vlada vera, politika, ki ustvarja omejitve, tabuje, vojne ljudje ne bodo nikoli vedeli kaj je prava ljubezen. Ko boste začeli razmišljati svobodno, živeti svoje sanje, sledili svojim ambicijam in v zdravi meji ljubili sebe boste spoznali pravo osebo zase. Dokler pa podcenjujete, tekmujete, boste vedno videli ostale kakor sebe medtem, ko boste izgubljali priložnosti za svojo srečo. Nihče ne mara človeka, ki je tekmovalen, želi biti najboljši in je egoističen in zagledan sam vase. Toliko manj je zanimiv človek, ki se zapira sam vase, se obremenjuje s svojim zunanjim izgledom, stanjem v družini, svojim življenjem... Takšni ljudje zaradi svojega razmišljanja težko pridejo do svoje prave ljubezni, saj se s težavo odprejo in prepustijo...
Zato vam svetujem:" Ljubite sami sebe, sledite svojim sanjam, bodite svobodni, ne obremenjujte se s omejitvami, tabuji, bodite drzni in počasi boste spoznali pravo ljubezen! Pozabite na ostali svet, postavite se v ospredje, saj smo vsi živali in vsi se borimo. Brez ljubezni, ki nas spremlja vse od rojstva pa se lahko izgubimo in pozabimo na to, da živimo."
