O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

ponedeljek, 17. februar 2014

Samski dom - Stolpnica tovarne Tomos

Samski dom - Stolpnica tovarne Tomos



Vse se je začelo...

"Ko sva z možem preživljala noči v zapuščeni palači v centru Kopra, sva dneve prekolesarila in odkrila marsikaj novega. Zanimivo mi je bilo, ko se nekega večera peljeva iz Izole nazaj v Koper in v daljavi opazujeva rdeči stolpnici. 
Vse bolj se približujeva najinemu začasnemu domu in dozdeva se nama, da je ena izmed stolpnic zapuščena. Hitro pogledam okna, rolete, število prižganih luči in vse mi postane jasno. Prižgeva svojo majhno svetilko in se od klativa na podstrešje zapuščene palače s mislijo, da jutri raziščeva. Ni mi šlo iz glave in že stojim pred odprtimi vrati v mogočno stolpnico. Ustavim se pri obvestilih katera visijo na oglasni deski stolpnice in ugotovim, da v celi 11 nadstropni stolpnici živi le 9 družin. Stvar postaja vse bolj zanimiva, zato grem v raziskovanje objekta. Preberem tudi, da dvigalo ne dela že kar nekaj let. "Težko" si mislim in grem po stopnicah. Ko se sprehajam iz nadstropja v nadstropje višje ugotovim, vse bolj višje gremo, vse bolj prazno in zapuščeno je videti. Ne gre mi iz glave, kako je lahko tolikšno število stanovanj praznih zato se odločim, da izvem nekaj več.

Iz skoraj najvišjega nadstropja letim nazaj v pritličje, kjer stopim do sosednjega vhoda, v neke poslovne prostore. Hitro pokažem izkaznico, fotoaparat, priključim mikrofon diktafona in že se prijavim za sestanek s direktorjem podjetja, ki ima nadzor nad stolpnico. Kot namenoma, sem nanj čakala nekaj dni, a ga nisem uspešno dočakala. A nič ne de, saj sem kasneje izvedela, da lastnica dnevnega centra za brezdomce v Kopru pozna direktorja. Povedala sem ji, kaj sva z možem ujela v svoje oči in že sem vedela nekaj več. Gre se za stolpnico nekoč dobro poznane firme Tomos. S nekaj informacijami in vezo več, še danes čakam, da obiščem direktorja, s katerim bom opravila manjši intervju in pod vodstvom s dovoljenjem fotografirala omenjeni objekt. Uspelo mi bo in to še letošnje leto."

Iz objave: http://viktorijarozman.blogspot.com/2013/08/2del-12-dnevni-medeni-tedni-v-zapusceni_30.html


In zares mi je uspelo...


23.10.2013 sem odprla vrata in vstopila v Javni stanovanjski sklad Koper. Bila sem dogovorjena s tamkajšnim delavcem, da me popelje skozi zgradbo in mi pove kaj več. Vstopili smo in se po stopnicah sprehodili v 11. nadstropje na streho. Bila je dolga pot, saj dvigalo že lep čas ne deluje. A vsaka stopnica se je izplačala, saj je pogled s strehe prečudovit. 

Pogled s najvišje točke Kopra
Ob nabiranju informacij in fotografij smo se sprehodili čez nadstropja. Želela sem ujeti notranji izgled zgradbe in njen razkroj. Po vodenem ogledu sem z direktorjem stanovanjskega sklada opravila krajši intervju, kjer sem mu postavila nekaj vprašanj o objektu in njegovi zgodovini. 

 Pritličje in vhod v nedelujoče dvigalo.

Objekt je bil samski dom za delavce. Od samega začetka je bil njegov namen za potrebe velikih tovarn kot je bila Tomos. Ker je tovarna potrebovala veliko delavcev, prebivalcev južnih držav, so jim ponudili stanovanjske enote v objektu. Stanovanjske enote so majhne, od 19m2 do 35m2.
V celotni zgradbi je 89 stanovanj od tega je 10 stanovanj še naseljenih. Stolpnica že vrsto let ni več služila svojemu namenu. S začetkom propadanja tovarne Tomos na primorskem, so službo izgubili številni delavci in zgradbo je bilo toliko težje vzdrževati.

S strani občine je bilo naročeno, da se objekt počasi prazni. Intenzivno praznjenje se je začelo pred 10 leti, ko so dobili objekt v last. V takšnem stanaju kakor je sedaj je že 5 let. 

Vsi še sedaj živeči stanovalci si želijo ostati v zgradbi, ker so navajeni na življenje notri. Velika večina je v pokoju. Če bi želeli preseliti stanovalce bi bilo potrebno vložiti znatna sredstva, kar pa je zelo velik projekt. Direktor pravi, da čakajo na boljše čase, ko bo možnost za bojše projekte.

Žal mi v stanovanjske enote ni uspelo priti, a ujela sem evakuacijski načrt iz katerega je dobro razvidna velikost stanovanjskih enot.
Evakuacijski načrt - 5. nadstropje
Lastnik objekta je nepremičninski sklad Koper, kateri skrbi za prazni objekt, a vanj ne vlaga znatnih sredstev. Trudi se objekt vzdrževati po svojih najboljših močeh, da je varen za mimoidoče in tam stanujoče. Stopnica zahteva veliko pozornosti predvsem pa finanče pomoči.

Dobro načete stene v 11. nastropju.

Pred dobrimi 4 leti nazaj so na zgradbi opravili senacijo balkonov. Bili so nevarni, saj so začeli odpadati robovi in tako povzročali marsikatero nevšečnost. V času močne burje so pokala stekla, katera so resno ogrožala varnost mimoidočih. Direktor mi pove tudi temačno stran stolpnice. Pred lastništvom nepremičninskega sklada so se davna leta dogajali številni samomori. Zgradbo so zato zaradi varnosti zavarovali pred neželjenimi gosti in neljubimi dogodki.

MOK še ne ve točno, kaj bo s objektom. Potencialnega kupca ni, ker ni denarja. Ko se bo stanovanjski sklad preselil na novo lokacijo, v znotraj projekta, ki ga občina Koper dela za svoje potrebe na Bonifiki, takrat se bo objekt izpraznil v celoti.