14 let na
ulici - Damjan in Viktorija Bitenc
Poslušaj (01:44:25)
Ponedeljek,
27.4.2016 ob 00:10
Viktorija
in Damjan Bitenc
sta nam
svojo življenjsko zgodbo razkrila
v
oddaji
Nočni obisk.
Poslušaj (01:44:25)
Od življenja na ulici, skvotanja v
zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne
bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in
selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam
svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
Stanovanje je največje olajšanje
“Veliko
olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te,
predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman
Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici
pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Krvavo stranišče
Zadnje težko obdobje sta Viktorija
in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh.
Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan.
Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti
srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da
bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila
tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Povšetova, Dob, Ig, Koper
Damjan je pred časom odslužil
15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v
trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v
igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem
zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške
pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in
mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
“Zakaj si ne poiščeta službe?”
To je eno izmed najpogostejših
vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa
zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se
strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno
higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš
dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
CELOTNEMU INTERVJUJU V ODDAJI NOČNI OBISK (17.4.2016) LAHKO PRISLUHNETE NA
STRANI: http://radioprvi.rtvslo.si/2016/04/nocni-obisk-413/
Pritisnite na gumb "Play"
(v rdeči elipsi) in že ste skozi moj glas v mojem svetu...
