O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Trailer "Koliko se ljubiš?" (Docum. movie)

sreda, 5. marec 2014

Viktorija Rozman Bitenc "Vsi drugačni, vsi enakopravni" za TargetTV. #Intervju

 "Vsi drugačni, vsi enakopravni"  
(TargetTV)  

Viktorija Rozman Bitenc, dekle mnogih talentov. Umetnica fotografije, pesništva, pravljičarstva, slikarije … V rokah te 21-letnice tudi staro in zapuščeno dobi nov pomen. Nerazumljena, velikokrat tudi družbeno izobčena je uteho našla v zapuščenih hišah, med brezdomci in narkomani o katerih danes piše zgodbe, so njen navdih, njen življenski projekt.  Želja po ustvarjanju jo je vedno znova gnala naprej in kljub padcem, ki ji jih je nudilo življenje – od drog do brezdomstva, danes lahko občudujemo njeno razstavo – Pogled skozi oči črnega angela – v Slovenskem etnografskem muzeju.  

Vse se zgodi z razlogom  

Dekle, ki živi po svoje, nima tabujev in je vsaka celica njene biti posvečena umetnosti, privlači vse tisto kar ostale človeške oči vidijo kot negativno, žalostno, nesprejemljivo, temačno in včasih morda celo sporno. Kot sama pravi: »Med iskanjem drugačnosti, svojevrstnosti, sem na prav vsak kraj, človeka, stvar naletela z razlogom, da mi pokaže kdo sem, kaj je moja naloga in zakaj živim. Vse se zgodi z razlogom.« Skozi svoje ustvarjanje nam želi prikazati, da lahko v vsem najdemo lepoto, samo malce se moramo potruditi in prestopiti okvire v katerih se počutimo varni. Morda pa le najdemo varnost tudi izven območja v katerem se počutimo udobno. 
...  
Celotni intervju na povezavi: