V soboto 1.3.2014 me je pot peljala v potep za fotografiranje
slovenskih graščin. Pripravila sem si "bojni" načrt in že smo bili na poti na Dolenjski konec Slovenije.
V načrtih sem imela fotografirati
zapuščeno vilo in nekaj gradov. Za posladek me je konec dneva kot zadnja točka pričakal
zapuščeni, propadajoči grad. Poleg vseh tistih čudovitih gradov tistega dne me je najbolj pritegnil prav ta zapuščeni.
Vedela sem, da je eden od številnih praznih gradov v Sloveniji.
Vsa njegova vrata so bila zaprta in polkletna okna zavarovana s železno mrežo. Veliko ljudi bi se obrnilo in odšlo zadovoljnih s fotografijami zunanjosti. A meni to ni bilo dovolj. Vedela sem, da je sigurno možnost, da se priplazim v njegovo notranjost. Nikoli mi ne zadostujejo le fotografije zunanjosti propadajočega objekta.
Vedno želim nekaj več. Preprosto moram občutiti energijo notranjosti zgradbe, saj me prav to vleče vanje in nahrani mojo dušo.
Tokrat se mi je dokazalo, da je vredno vztrajati in imeti potrpljenje.
Kdor čaka, dočaka. Ko sem tako hodila ob zunanjih stenah gradu, v upanju, da bom odkrila vhod sem bil presenečena. Sreča je bila na moji strani. Odkrila sem možnost, da se pritihotapim v notranjost. Povzpela sem se na meter visoko okensko polico na zunanji strani stene gradu. Ker je bilo previsoko sem potrebovala malo pomoči, ki pa ni bila daleč.
Uspelo se mi je pritihotapiti v klet gradu brez kakršnega koli nasilja ali vandalizma.
Video: http://youtu.be/FroNYJtfE7k
Tukaj je nekaj fotografij...
VEČ FOTOGRAFIJ NA SPLETNI STRANI:
URBAN EXPLORING (SLOVENIA)
.jpg)
Stavbno zgodovino dvorca determinira nekaj temeljnih mejnikov. Prvotno graščino je na mestu nekdanjega dvora leta 1493 pozidal Jurij Kolonič, znan po imenu Krabat. Graščina je najbrž obsegala le vzhodni trakt današnje stavbe, v katerem se je ohranil poznogotski portal (na sliki desno). To skromno zasnovo je eden izmed Koloničev leta 1582 prezidal v štiritraktno graščino, utrjeno s štirimi okroglimi stolpiči in vodnim jarkom, ki jo kaže Vischerjeva upodobitev iz okoli leta 1681. Okoli leta 1862 je Klemens Brandis prezidal graščino v dvorec in ji dal sedanjo neogotsko podobo. Danes je dvorec v lasti ministrstva za šolstvo in šport. Ob njemu naj bi v prihodnosti zgradili igrišče za golf, sam dvorec pa morda uredili v šolo za turizem. O tem pa še dolgo ne bo duha ne sluha, saj dvorec še naprej žalostno propada. 
