O meni:
Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.
Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.
V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.
Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.
Opozorilo / Warning
Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.
All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.
Odgovor na opoldansko vprašanje "Ali kot jugonostalgik – če ste – sprejemate dejstvo, da nobeni državi naslednici ex-YU ne more biti všeč organizirano čaščenje Tita? Ali pa vam gre nekdanji režim na živce, pa se vendarle ne strinjate z vladno okrožnico? In ali Slovenska vojska res ne more izgraditi svoje ideološke podstati, ne da bi to poskušala doseči z nečim tako neumnim, kot so dekreti?"
Odgovor na opoldansko vprašanje
"Ali kot jugonostalgik – če ste – sprejemate dejstvo,
da nobeni državi naslednici ex-YU ne more biti všeč organizirano
čaščenje Tita? Ali pa vam gre nekdanji režim na živce, pa se vendarle ne
strinjate z vladno okrožnico? In ali Slovenska vojska res ne more
izgraditi svoje ideološke podstati, ne da bi to poskušala doseči z nečim
tako neumnim, kot so dekreti?"
