Potovanje me je popeljalo vse od Osrednje slovenske, do Goriške in na koncu do Gorenske regije. Včerajšnji dan 25.2.2012 se je potovanje pričelo v Ljubljani in se skozi Škofjo loko, gorovje nadaljevalo vse do Tolmina.
Na poti do Tolmina nas je navigacija pošteno grdo pripeljala do makadamskih cest in na koncu v dolino na gozdno pot, kjer smo sredi gozda nasedli. Izgubljeni na zasneženi gozni poti, sredi težko dostopnega gozda, z vprašanjem:" Kako zdaj naprej?" ... Minute so tekle, meni pa se je mudilo čim prej začeti z fotografiranjem. Ker ni ostalo drugega, (jaz brez izpita), sem porivala avto od zadaj in od spredaj (Pri tem sem umirala od smeha!)... "Tokrat mi je moja moč in malo okroglejša postava prišla prav!"... Z močjo smo se rešili iz zasede in prišli na pravo pot. Pot se je nadaljevala po ovinkih, v dolino in na cesto do Tolmina.
Tako smo se izgubili in ostali v snegu:
Z slabim občutkom v želodcu smo pot nadaljevali do prve točke. Prišli smo v Bovec. Na prvi točki sem ugotovila, da smo eno bolj pomembnejših točk izpustili. "Žal, ampak jebiga!". Prva točka po novem planu je bila:
Pokopališče padlih v 1. sv. vojni. Nagrobniki padlih vojakov, so gledali iz travnate površine, v želodcu pa je po dolgi vožnji že krulilo. Pojedli smo kosilo in nadaljevali s fotografiranjem. Po fotografiranem pokopališču, spomenikih in tablah, se je pot nadaljevala v večje višine. Vse do prve trdnjave.
 |
| Trdnjava Kluže |
Po sončnem dnevu in sprehodu visoko v hribe, nas je pot pripeljala do druge trdnjave, porušene Hermanove utrdbe. Tukaj se je zares začelo fotografiranje. Več sto fotografij zapuščene, porušene utrdbe se je vrstilo na kartici. Medtem ko sem jaz fotografirala, se je moj sonček, moj voznik in fant lepo sončil na žgočem soncu. Po zapolnjeni kartici je sledila druga in spust globoko pod zemljo v zaklonišče, v kaverne. Spust je bil pester, sploh če se bojiš globine. Močno držanje rok, za tanke cevi in spuščanje po požarnih stopnicah, so me varno pripeljale v hladne hodnike in sobane pod zemljo. V vsaki od kaveren je bil čudovit razgled na tamkajšne gore in doline...
 |
| Fort Hermann |
Na poti fotografirala veliko gora in slapov in prišla na cilj 3. točke. Krajša postojanka, je bila zgolj za fotografiranje lesenega kipa "mama z otrokom", kiparja Prokofjeva. Pot se je nadaljevala do naslednje trdnjave.
Fotografiranje vseh 6 trdnjav in zanimivo odkritje, mi je polepšalo dan. Narejenih 1385 fotografij me je preko Italije, prehoda Trbiž popeljalo do Rateč.
Bivanje v Ratečah pri Kranjski gori, bo prineslo nova spoznanja in kup dogodivščin.
