O meni:

Viktorija Rozman Bitenc, svobodna umetnica in slovenska fotografinja, *23. december 1992, Ljubljana.

Raziskujem vse kar je nenavadno in očem skrito. Največja ljubezen so mi zapuščene zgradbe in ljudje z roba. Zgradbe imajo v sebi zgodbe, takšne in drugačne. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo. So kot ljudje. Tudi one imajo v sebi energijo, ki jo oddajajo. Le ta polni mojo notranjo praznino in mi služi za pomoč brezdomcem in narkomanom.

V svoj foto objektiv skušam ujeti prav vsak skriti in ne skriti kotiček. Fotografiram zapuščeno, kakor ne zapuščeno in polno energije in svežine.

Življenje je zame raziskovanje, kateremu nikoli ni konca. Zato skušam v svojemu življenju videti, poskusiti, slišati, se naučiti čim več. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti konec naše poti.

Opozorilo / Warning

Vse fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All photographs are property of author of this blog and are protected by copyright.
Any usage of photos must be approved by the author.

Tekoče:

Tekoče:
Urbaan Exploring Slovenia on visit in Ostrava, Czech Republik.

četrtek, 19. september 2013

#Zgodba iz sanj - Skrivnostna vas 1.del

Skrivnostna vas 1.del
© Viktorija Rozman Bitenc

Nekoč, še danes in še v bodoče se širijo zgodbe, ustna izročila iz roda v rod. Tako kot zgodbe, s njimi običaji in različni pogledi, kateri tvorijo mišljenje... Verjamete v reinkarnacijo?

Fotografirala in uredila: Viktorija Rozman Bitenc
V obgozdni vasici, tihi, skriti in temačni, vlada skrivnost. Ljudje so tihi, zadržani. Zgradbe so načete od časa, zavite v bedo in praznino. Življenje v vasi izgleda kakor črno beli svet. Ljublje so cele dneve doma, zaprti v sobah, otroci rišejo slike, katere ni mogoče razložiti. Šolska ustanova, v kateri bi morali nabirati znanje je že dobri dve desetletji zapuščena. Ljudje so zaviti v tišino, katere se ne da razvozlati. Vse je tiho, prazno in skrivnostno. Tisto davno leto 1984 pa še vedno ostaja skrito v megli...
Fotografirala: Viktorija Rozman Bitenc
Leto 1992:  V veliki hiši na osamljenem mestu vasi živi mlad moški, kateri svoje dneve preživlja zaprt sam vase, daleč stran od realnega sveta. Ne želi stopiti iz svoje parcele in ostaja zakopan v svojemu svetu, ko pridno obdeluje svojo njivo, katera je edina cvetoča površina v vasi. Le s čem jo zaliva?
Nekega dne v vas pride mlado dekle s novorojenčkom v rokah misleč, da lahko ustvari boljše življenje. Ko se tako sprehaja skozi črno beli svet na osamljenemu delu vasi opazi hišo. S dojenčkom v rokah hodi po parceli mladega moškega, ko se nenadoma pojavi pred njenimi očmi. S prestrašenim izrazom na obrazu jo pogleda in jo brez besed odpelje v svoj svet. Že dolgo nihče ni stopil na njegovo parcelo, brez dovoljenja, še posebej nekdo, ki je v vas prinesel kanček barvitosti in življenja. 
Mladenič po večih letih tišine odpre usta in spregovori. Dekle prijazno sprejme v svoj skromni dom in jima s otrokom poskuša omogočiti novo prebivališče. Skozi leta življenja v tihi, skriti in temačni vasici, ji razkrije zgodbo, katera je zavila vas v temo in jo preklela.

"Leta 1984 je v šoli ob polnoči na svet prijokal otrok. Otrok bogatih staršev, oče ravnatelj, mama pa je bila tovarišica. Vas je bila živahna, rože so cvetele, sonce je sijalo in življenje je bilo sanjsko kot, da bi plaval na mavrici. Ko je otrok postajal starejši, so starši in okolica opazili, da je problematičen. Bil je podvržen strogi vzgoji staršev, kateri ga nikoli niso razumeli. Zaradi okolice in staršev je skozi desetletje postal zelo maščeval in polen sovraštva. S svojimi 13 leti je zaprl vrata hiše, se obrnil s nasmehom na obrazu in odšel. Od tistega dne njegovih staršev ni bilo videti, šola je začela propadati in sonce je počasi izgubljalo svojo moč. Vas je zavzela tema in sivina. Misterioznega izginotja družine še danes nihče ne zna pojasniti. Ljudje so počasi postajali zadržani in bežali v svoj svet tišine. Še danes ne želijo govoriti o dogodku tistega dne, ko je izginila družina in še dolgo ne bodo."

Dekle s solzami strahu v očeh objame moškega in ga vpraša:" Se je fantek, kdaj vrnil nazaj v vas?!"
S resnim pogledom in steklenimi očmi, jo pogleda in ji odgovori:" Vas je prekleta, drži jo pokonci zlo. Tisti, ki spregovori o tem je kaznovan. Kršil sem, zato nočem več govoriti!" Se iztrga iz njenega objema, se obrne in odide.
V strahu za svojega otroka, se dekle zapriseže na tišino. Skrivnost vasi bo obdržala zase, a v ozadju bo poskušala razvozlati uganko, katera je preklela vas. Odločila se je rešiti vas, življenje svojega otroka in mu omogočiti boljše življenje stran od strahu in temačnosti.
Minevajo leta, desetletje in fantek tako odrašča.
Leto 2005: Pri svojih 13 letih odkrije skrivnostni dnevnik svoje matere. Hitro ga prelista in prebere zgodbo, katera je zavila vas v tišino in temačnost. 
Ker je močno navezan na "očeta", steče iz hiše in ga zmoti pri urejanju njegove lepo cvetoče njive. Vpraša, ga po zgodovini šole in zgodbi katero je prebral. Očetu se zamegli pred očmi, ga prime za roko in ga odpelje v staro, zapuščeno šolo. Razkaže mu vse prostore, mu pove zgodovino in se vrne nazaj v hišo. Deček misteriozno izgine, kakor da bi ga vzela tema zapuščenega objekta.
Medtem časom njegova mama pridno pospravlja hišo, ko kot strela iz jasnega neba pade skozi  lesene stopnice v kletne prostore. 
Ko tako za nekaj minut obleži se odprejo vrata kleti se po stopnicah zaslišijo glasni in močni koraki. Prihaja njen partner in temačni kletni prostori postajajo vse bolj svetli. Kakor, da bi videla luč teme ga prosi za pomoč. Moški ponosno dvigne svojo glavo in jo odvleče v sosednji prostor, kjer se razprostira velika dvorana. Vsa ta leta življenja v hiši je bilo v kletnih prostorih skrito morilsko polje, ki se je razprostiralo pod njihovo lepo cvetočo njivo. Zakaj ji je pokazal dvorano?
Ko se žena bojuje za svoje življenje, pride do ugotovitve, da hiša stoji na mestu pogorele hiše, katero je zažgal tisti fantek. Postavlja se ji mnogo vprašanj:
"Kje je njen sin? Kaj se je zgodilo v zapuščeni šoli?
Je moški tisti fant zaradi katerega je prekleta vas? Je on tisti deček, ki je zažgal hišo svojih staršev? Se za njegovo prijaznostjo in lepi nasmehom, skrivajo okrutna dejanja?"
SE NADALJUJE...