Pajkov mož
©VRB
V devetemu kotu starih soba pajkov mož, žvel je sam.
Žvel je v po drugem kilometru stkanem lastnem kraljestvu pajčolan.
Cele dneve, cele noči tkav, tkav pajkov mož je pajčevine sam.
Velike mogočne pajčevine tkav je vsak novi dan in mev zlo zloben plan.
Hotu je, želu je vse na svojo dlan.
Njegov zlobn plan biv je, da nov rabu lovit vsak dan.
Hotu je, želu je več in več muh požret na dan.
Žru, žru je vsak dan, saj njegov pajčolan biv dovg je v drug dan.
Pajkov mož hitr ratu je znan.
Sej v njem se slišal je vsak dan.
Mev je sloves, sloves grozen tja v hudičev dan.
Pravl, da poslou ga je sam satan.
Žru, žru je vse in povsod, kmal zrasu je do višine otrok.
A z njem zrastel je tudi trebuh, pajkov mož lačen kot volk.
Rasu mu apetit hitr je not, potreboval je nekaj večjega za pod zob.
Kmalu zginil je nekaj otrok.
"Le kam so izginulu?" so se spraševali starši otrok.
Pajkov mož jih je odpeljal v deveti kot!
Otrok porednih in nagajivih, matrau ga je lačni trebuh, praznih zob.
Pršu mu je prav poseben plan, v glavo, kmalu tudi na pajčolan.
Vedu je, da sloves se sliši v deveto vas, sploh njegov zlobni plan.
Vabu k sebi poredne otroke, v svoj pajčolan, da kmalu odšli bi daleč stran.
V njegov trebuh, pod ostrino njegovih zob, tja se izbugi poredni otrok.
Tisti, ki priden ni, z kotov sobe pajke lovi, pajčolane uniči.
Pazi kje pajčolan visi, nikoli pajka ne ubij.
Saj kmalu se Pajkov mož, lahko vate zapodi.
